Splošnih aktov z delovnopravnega področja, ki bi jih delodajalci bili dolžni sprejeti, ni veliko. V odvisnosti od velikosti podjetja so to predvsem Akt o sistemizaciji, Pravilnik o preprečevanju mobinga in drugih oblik trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu, Pravilnik o varovanju osebnih podatkov in Izjava o varnosti.
Če je pri delodajalcu organiziran sindikat, mora delodajalec predloge splošnih aktov, s katerimi določa organizacijo dela ali obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa ga mora pred sprejemom splošnih aktov obravnavati in se do njega opredeliti.
Za sindikat pri delodajalcu v postopkih po tem zakonu se šteje reprezentativni sindikat, ki imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika po 205. členu ZDR-1. Kateri sindikat je reprezentativen, lahko preverite na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kjer je objavljen seznam1, oblikovan na podlagi Zakona o reprezentativnosti sindikatov (UR. l. RS 13/1993)
Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sindikata, se s splošnim aktom delodajalca lahko določijo pravice, ki se v skladu z ZDR-1 lahko urejajo v kolektivnih pogodbah, če so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. V tem primeru mora predlog splošnega akta delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejemom splošnega akta posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti.
Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini predloga splošnega akta iz tretjega odstavka tega člena delodajalec pred sprejemom akta obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način – na primer po e-pošti, na oglasni deski, intranetu…
Delodajalec mora omogočiti delavcem, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti, zato morajo le-ti biti vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino. Enako velja tudi za delavce, napotene s strani delodajalca za zagotavljanje dela.
Če tega ne zagotovi, se delodajalec lahko kaznuje z globo od 1.500 do 4.000 evrov, odgovorna oseba delodajalca pa od 150 do 1.000 evrov.
Vir: Ministrstvo za delo