Za uveljavljanje zdravstvenih storitev med začasnim ali stalnim bivanjem v državah članicah Evropske unije (EU) in državah evropskega gospodarskega prostora (EGP - Norveška, Islandija in Lihtenštajn) ter v Švici za slovenske zavarovane osebe velja evropski pravni red. Za uveljavljanje zdravstvenih storitev v Argentini, Republiki Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Republiki Srbiji, Črni ...

V primeru, ko so delavci družbe napoteni na delo v tujino, kjer opravljajo dela montaže dobavljenega blaga naročniku in tudi redne servise v garancijski dobi montiranega blaga (zaradi navedenega večkrat letno oziroma za opravljanje teh storitev občasno odhajajo v druge države članice EU in se med posameznimi projekti tudi vračajo ...

Za vse zaposlene na delovnih mestih voznik, ki prevoze izvajajo v EU, EGP in Švici je potrebno pridobiti A1 obrazce. Postopek pridobitve potrdila A1 za voznike: za voznike se izdajajo obrazci A1 v skladu s 13. členom Uredbe (ES) 883/2004; izpolni se Vprašalnik za izdajo obrazca A1 po 13 ...

Oseba, ki opravlja delo ali dejavnost v dveh ali več državah članicah EU hkrati, se po določbah 13. člena Uredbe 883/2004 vključi v obvezna socialna zavarovanja samo v eni državi članici EU (t.i. »sočasne zaposlitve«). Določena so koordinacijska pravila, po katerih se določi zakonodaja države članice EU, ki ...

Napotitev oseb je najbolj razširjena izjema od splošnega pravila, da na področju socialne varnosti velja zakonodaja države članice, v kateri oseba opravlja delo (lex loci laboris). Ta izjema je določena v 12. členu Uredbe (ES) 883/2004 in se nanaša na zaposlene in samozaposlene osebe, pri čemer so za vsako ...

Bilateralni sporazumi o socialni varnosti med državama so zgodovinsko prvi pravni akti, s katerimi so se začeli koordinirati (povezovati) sistemi socialne varnosti. Njihove skupne značilnosti so pisna oblika, vnaprej nedoločen čas trajanja in načelo vzajemnosti. Kot pri vsaki pogodbi se tudi pri bilateralnih sporazumih o socialni varnosti zahteva soglasje volje ...

Uredba št. 1408/71 je sprva veljala samo za delavce in njihove družinske člane, ki so bili vključeni v vsaj en sistem socialne varnosti v državi članici EU in so se gibali med vsaj dvema državama članicama. S poznejšimi spremembami je bila njena veljavnost razširjena tudi na samozaposlene osebe (leta ...

Za zagotovitev svobode gibanja delavcev znotraj tedanje Evropske gospodarske skupnosti (EGS) je bila že leta 1957 podpisana Evropska konvencija o socialni varnosti delavcev migrantov, ki pa nikoli ni začela veljati. Pravila koordinacije, določena v tej konvenciji, so bila prevzeta v Uredbo št. 3/58/EGS (Uredba št. 4/58/EGS ...

Eden od temeljnih elementov notranjega trga EU je svoboda gibanja delavcev. Njen namen je določen v 45. členu Pogodbe o delovanju EU (v nadaljevanju: PDEU), ki učinkuje neposredno. Enako velja za Uredbo (EU) št. 492/2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji, ki je bila sprejeta na tej podlagi. Omenjena ...

Svoboda gibanja (delavcev) in koordinacija sistemov socialne varnosti Mednarodno ekonomsko okolje se je v obdobju zadnjih nekaj desetletij korenito spremenilo. Občutno se je povečala mednarodna menjava blaga in storitev, povečale so se tuje investicije in gibanja na kapitalskih trgih. Temu je sledila tudi večja mobilnost delavcev, še posebej med državami ...