Sprejet je bil Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki velja od 14. julija 2021 dalje. Naslov zakona sicer nakazuje na vsebino s področja zdravstva, vendar pa vključuje tudi nekaj določb, ki se nanašajo na urejanje pravic zaposlenih in plačila oziroma dodatke za delo v rizičnih razmerah.

V nadaljevanju prispevka bodo predstavljene rešitve z navedenih področij, pri tem pa je treba upoštevati, da je tudi ta zakon pripravljen na način, da posega v veljavne zakone in spreminja nekatere določbe oziroma določa drugačne rešitve, kot jih veljavni zakoni vsebujejo, določa pa tudi začasne ukrepe.

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju - ZSPJS

Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva v 18. členu določa odstop od ZSPJS. Določa, da ne glede na četrti odstavek 23. člena ZSPJS, ki določa, kateri dodatki ne pripadajo direktorjem v javnem sektorju, pripada:

• direktorjem v javnem sektorju, kot jih določa Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18 in 30/18), ki opravljajo delo v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, visokega šolstva in v raziskovalni dejavnosti, pripada mesečni dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 400 evrov,
• prav tako enak mesečni znesek, torej 400 evrov, pripada ravnateljem vrtcev in šol, ki so v drugem valu epidemije COVID-19 izvajali nujno varstvo otrok in učencev in ravnateljem zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov, ustanovljenih za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

Direktorji in ravnatelji, ki prejemajo dodatek iz 125. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 51/21 – ZZVZZ-O in 57/21 – odl. US), niso upravičeni do tega dodatka.

Zakon določa tudi, da se ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, dodatek za delo v rizičnih razmerah, ki ga določa zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.

V zvezi s tem dodatkom je treba upoštevati še naslednje določbe zakona:

• sredstva za financiranje dodatka se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije,
• zahtevki za izplačilo sredstev se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje,
• način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za izobraževanje,
• zahtevki za izplačilo sredstev za obdobje od 19. oktobra 2020 do 15. junija 2021 se vložijo najpozneje do 31. julija 2021,
• dodatek, ki direktorjem in ravnateljem pripada za obdobje od 19. oktobra 2020 do 15. junija 2021, se izplača najpozneje do 31. avgusta 2021.

Nadzor nad izvajanjem določb 18.člena Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva opravlja Inšpektorat za javni sektor v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Če inšpektorat ugotovi nepravilnosti pri izplačilu dodatka, inšpektor Inšpektorata za javni sektor izreče ukrep za odpravo nepravilnosti.

Začasni ukrepi

Nadomestila plač delavcem zaradi karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej

V okviru začasnih ukrepov zakon ureja nadomestila plač delavcem:

• zaradi karantene na domu ali
• zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva , ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej.

Glede upravičencev do nadomestil ZNUPZ v 25. členu določa:

• delavec, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom, nadomestilo plače pa prejema za obdobje, v katerem je bil v karanteni na domu,
• delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi obveznosti varstva), ali na delo ne more priti zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi ustavitve javnega prevoza) ali zaprtja mej s sosednjimi državami (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi zaprtja mej), je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom, nadomestilo plače prejema za obdobje, za katero je bil otrok v karanteni na domu oziroma dokler so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost.

V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje:

• otroke do vključno 5. razreda osnovne šole,
• otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter
• otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki je bil v karanteni na domu. Delodajalec lahko uveljavlja tudi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej.

Glede nadomestila plače zakon določa, da:

• ima delavec v času, ko zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena v zakonu, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,
• nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

a) Pravice in obveznosti delavcev (27. člen ZNUPZ)

Delavec, ki je bil v karanteni na domu:

• po stiku ali sumu stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena v zakonu, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,
• po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in zato ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.

Delavec:

• ki je v karanteni na domu, mora najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih za karanteno na domu,
• ki je bil v karanteni na domu, mora najpozneje v treh delovnih dneh od prejema dokazila o napotitvi v karanteno na domu to posredovati delodajalcu.

Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.

Nadomestilo plače v primeru karantene ali višje sile ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Če je delavec v karanteni na domu upravičen do odsotnosti z dela ali v času karantene na domu pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti, ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače zaradi karantene v tem času ne izplačuje. Če je delavec ob napotitvi v karanteno na domu ali med trajanjem karantene na domu uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.

b) Uveljavljanje pravice delodajalca do povračila nadomestil plače (29. člen ZNUPZ)

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) v osmih dneh od uveljavitve zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v osmih dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej. Vlogo v roku iz prejšnjega stavka za vse primere karantene na domu lahko vloži do 31. decembra 2021.

Če uveljavlja povračila nadomestila plače:

• zaradi karantene delavca na domu, delodajalec vlogi priloži kopijo dokazila o napotitvi v karanteno na domu in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu,
• ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, delodajalec vlogi priloži izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

ZRSZ odloči o vlogi v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek in na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač sklene ZRSZ z delodajalcem pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.

POMEMBNO:

c) Časovno uveljavljanje nadomestila plače in povračila nadomestil plače (32. člen ZNUPZ)

Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, ne morejo opravljati dela, traja najdlje do 31. decembra 2021. Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi ZZUOOP, je delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje od 1. julija 2021, če obdobje karantene delavca na domu traja po tem datumu ali če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaprtja mej po tem datumu.

Sredstva za povračilo nadomestil plače se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plače, mora ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora ZRSZ omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.

ZNUPZ v 35. členu ureja tudi inšpekcijski nadzor in določa, da inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb poglavja ZNUPZ, ki ureja nadomestila plače, opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

POMEMBNO:

Dodatek za delo s pacienti in uporabniki, obolelimi za COVID-19

Do dodatka v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače v skladu s 33. členom ZIUPOPDVE je pod pogoji iz 56. člena ZZUOOP upravičena tudi oseba, ki opravlja delo pri izvajalcu iz prvega odstavka 56. člena ZZUOOP prek zunanjega izvajalca, ki ima sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju z izvajalcem iz drugega odstavka 33. člena ZIUPOPDVE.

Ukrep iz 41. člena ZNUPZ velja od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19

ZNUPZ v 42. členu ureja dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije in določa, da funkcionarjem plačne podskupine A5, kot jih določa Priloga 3 ZSPJS, to je županom in podžupanom, ter županom in podžupanom, ki funkcijo opravljajo nepoklicno, v času razglašene epidemije COVID-19 pripada dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v višini 200 eurov mesečno. Če funkcije ne opravljajo ves koledarski mesec oziroma če epidemija COVID-19 ni razglašena za ves koledarski mesec, so upravičeni do sorazmernega dela dodatka, glede na število dni opravljanja funkcije v posameznem koledarskem mesecu in glede na število dni razglašene epidemije COVID-19 v posameznem koledarskem mesecu.

Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v višini 200 evrov mesečno pripada tudi direktorjem občinskih uprav in načelnikom upravnih enot. Tudi zanje velja, da če dela ne opravljajo ves koledarski mesec oziroma če epidemija COVID-19 ni razglašena za ves koledarski mesec, so upravičeni do sorazmernega dela dodatka, glede na število dni opravljanja dela v posameznem koledarskem mesecu in glede na število dni razglašene epidemije COVID-19 v posameznem koledarskem mesecu.

Ne glede na določbe zakonov, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz 43. člena ZNUPZ ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.

Sredstva za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za finance. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za finance.

POMEMBNO:

Dodatek funkcionarjem plačne podskupine A5 in županom ter podžupanom, ki funkcijo opravljajo nepoklicno, direktorjem občinskih uprav in načelnikom upravnih enot torej pripada za obdobje od 19. oktobra 2020 do 15. junija 2021, izplača najpozneje do 31. avgusta 2021.

Nadzor nad izvajanjem določb 42. člena ZNUPZ opravlja Inšpektorat za javni sektor v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. V primeru ugotovljenih nepravilnosti pri izplačilu dodatka inšpektor Inšpektorata za javni sektor izreče ukrep za odpravo nepravilnosti.

Kazenske določbe

ZNUPZ v 44. členu določa kazenske določbe na področju nadomestil plač zaradi karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej.

Z globo od 3.000 do 20.000 evrov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:

• izplača nadomestila plače v nasprotju s prvim odstavkom 30. člena tega zakona,
• ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora ZRSZ v skladu s 33. členom tega zakona.

Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

• izplača nadomestila plače v nasprotju s prvim odstavkom 30. člena tega zakona,
• ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora ZRSZ v skladu s 33. členom tega zakona.

Z globo od 450 do 2.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca pravne osebe, samostojnega podjetnika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ter odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, če:

• izplača nadomestila plače v nasprotju s prvim odstavkom 30. člena tega zakona,
• ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora ZRSZ v skladu s 33. členom tega zakona.

Z globo od 450 do 1.200 evrov se kaznuje delodajalec posameznik, če:

• izplača nadomestila plače v nasprotju s prvim odstavkom 30. člena tega zakona,
• ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora ZRSZ v skladu s 33. členom tega zakona.

Za prekršek iz 44. člena ZNUPZ se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem členu.