Zakaj je treba urediti področje dolgotrajne oskrbe?
Zakon naj bi odgovoril na tri največje izzive: prvi je staranje družbe. Projekcije kažejo, da bo leta 2055 v Sloveniji skoraj 32 odstotkov prebivalcev starih nad 65 let. Drugi izziv je pomanjkanje kadrov v dolgotrajni oskrbi. Države OECD imajo 4,9 kadra v dolgotrajni oskrbi na sto prejemnikov, starih nad 65 let, v Sloveniji pa le 2,7. Tretji izziv so izdatki za dolgotrajno oskrbo, ki so pri nas prenizki, saj so v Evropski uniji leta 2022 za dolgotrajno oskrbo v povprečju namenjali 1,3 odstotka BDP, oziroma so posamezne države namenjale celo do tri odstotke, Slovenija pa zgolj en odstotek BDP.
Kako smo v Sloveniji doslej pripravljali zakonodajne okvire za dolgotrajno oskrbo?
V zadnjih dveh desetletjih je bilo v Sloveniji pripravljenih pet predlogov zakona o dolgotrajni oskrbi. Sprejet je bil leta 2021 in v letu 2022 po referendumu zadržan zato, da bi imeli pripravljavci več časa za ureditev financiranja, statusa izvajalcev ter organizacijo vstopnih točk.
Kaj so bistveni cilji sedanjega predloga zakona o dolgotrajni oskrbi?
Ciljev je več: umestiti dolgotrajno oskrbo pod eno resorno ministrstvo, vzpostaviti vstopne točke na centrih za socialno delo, prednostno krepiti skupnostno oskrbo in tako omogočiti ljudem, da ostanejo čim dlje v domačem okolju, postaviti posameznika v središče odločanja o pravicah iz dolgotrajne oskrbe, financirati storitve dolgotrajne oskrbe izključno v javni mreži, jasno opredeliti primerljive pravice, jasno določiti izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji, pri čemer domovi za starejše občane postanejo izvajalci dolgotrajne oskrbe, ostali izvajalci (varstveno delovni centri, centri za usposabljanje, delo in varstvo ter posebni zavodi) pa svojo dejavnost izvajajo še naprej skladno z zakonodajo, ki je veljala pred uveljavitvijo zakona. Cilj zakona je tudi razširiti nabor poklicev v dolgotrajni oskrbi in olajšati postopke za zaposlovanje tujcev.
Poenostavljeno: vzpostaviti poenoten sistem za vse, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, torej za starejše, invalide in druge, tudi svojce starejših in drugih ranljivih, ki potrebujejo skupnostno pomoč. Dolgoročni cilj pa je vzpostavitev poenotenega sistema, ki na enem mestu uporabniku omogoča paleto storitev, s poudarkom na storitvah v skupnosti.
Kaj predlog zakona o dolgotrajni oskrbi omogoča posamezniku?
Uporabnik lahko uveljavlja pravico do ene izmed štirih skupin storitev dolgotrajne oskrbe: oskrbo v instituciji, oskrbo na domu, oskrbovalec družinskega člana ali denarni prejemek. Upravičenec ima tako zagotovljeno obliko oskrbe, kakršno si izbere sam, oziroma mu bo, če to ne bo mogoče, izplačan denarni prejemek v skladu s kategorijo oskrbe, v katero bo sodil po izvedeni oceni upravičenosti.
Kako bo uporabnik konkretno dostopal do dolgotrajne oskrbe?
V sistem dolgotrajne oskrbe bo uporabnik vstopal prek vstopnih točk, ki bodo na centrih za socialno delo. To ni zgolj točka ocenjevanja upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe, temveč je njena naloga tudi informiranje, svetovanje in spremljanje uporabnika. Oskrba po meri človeka naj bi se zagotavljala z osebnimi načrti, prilagojenimi potrebam posameznika, narejenimi na podlagi ocenjevalnega orodja.
Kaj podporniki predloga zakona predstavljajo kot njegovo prednost?
Zakon o dolgotrajni oskrbi določa dolgotrajno oskrbo kot nov steber socialne varnosti z vključevanjem dolgotrajne oskrbe iz različnih virov. Določa pogoje za zagotavljanje kakovostnih in varnih storitev dolgotrajne oskrbe, vključno s standardi in normami za zaposlene na področju dolgotrajne oskrbe. Zagotavljal bo, da bodo imeli upravičenci s primerljivimi potrebami dostop do enakih pravic ne glede na njihove socialne, ekonomske ali druge osebne značilnosti in kraj, kjer želijo uveljavljati pravico do storitev dolgotrajne oskrbe. Zakon bo zagotovil financiranje sistema dolgotrajne oskrbe iz različnih virov.
Katere so novosti v primerjavi z veljavnim zakonom iz leta 2021?
Enotne vstopne točke, krepitev storitev pomoči na domu in zagotovljenost virov financiranja dolgotrajne oskrbe.
Iz katerih virov se bo dolgotrajna oskrba financirala?
Po predlogu zakona bi se dolgotrajna oskrba plačevala iz treh virov, ki bodo uvedeni postopoma. Državni proračun bi prispeval največ 190 milijonov evrov na leto. S 1. julijem 2025 bi začeli plačevati nov obvezni socialni prispevek. Delavci in delodajalci naj bi plačevali po en odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, na primer samostojni podjetniki in kmetje, bi plačevali dva odstotka bruto plače. Tretji vir, ki naj bi bil uveden z letom 2028 ali pozneje, pa bi bili uporabniki, ki bi začeli iz žepa doplačevati deset odstotkov vrednosti storitev dolgotrajne oskrbe in 20 odstotkov tako imenovanih dodatnih storitev.
Zakon bo zagotovil prehod s pretežno proračunskih sredstev na financiranje predvsem z obveznim zavarovanjem za dolgotrajno oskrbo. Zagotovil naj bi, da bi se od 1. januarja 2026 iz takega zavarovanja financiralo vsaj 30 odstotkov stroškov storitev dolgotrajne oskrbe.
Kakšna je časovnica uveljavljanja zakona o dolgotrajni oskrbi?
Od 1. januarja 2024 naj bi začel veljati institut oskrbovalca družinskega člana, 1. januarja 2025 naj bi na CSD vzpostavili vstopne točke za ocenjevanje upravičenosti za dolgotrajno oskrbo, 1. julij 2025 je datum vzpostavitve dolgotrajne oskrbe na domu, e-oskrbe in začetek plačevanja novega socialnega prispevka, 1. decembra 2025 pa bi bila dolgotrajna oskrba v institucijah in zagotovljena možnost koriščenja denarnega prejemka.
Kako naj bi sistem dolgotrajne oskrbe uveljavljali?
Do leta 2024 naj bi začeli postopno uveljavljanje pravic ter postavitev temeljev poenotenega sistema za vse, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Od začetka leta 2024 do sredine 2025 pa naj bi postopoma uvajali pravice.
Kaj je vizija zakona o dolgotrajni oskrbi?
Oskrba po meri človeka, izboljšanje položaja kadrov v dolgotrajni oskrbi, razširjena in okrepljena mreža storitev v skupnosti, kakovostna oskrba v institucijah dolgotrajne oskrbe in digitalizirana dolgotrajna oskrba.
Vir: Delo