V veljavo je stopil zakon o zaščiti prijaviteljev, ki ureja varstvo žvižgačev v delovnem okolju, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Veljati je začela tudi novela kazenskega zakonika, ki uvaja t. i. zločin iz sovraštva kot oteževalno okoliščino pri odmeri kazni, prinaša pa tudi uskladitev zakonika z direktivami EU.
Z zakonom o zaščiti prijaviteljev se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava EU. Rok za prenos je sicer potekel že decembra 2020, tako da je Slovenija zaradi zamude prejela opomin.
Zakon prinaša ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju, določa pa tudi dodatne obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju. Po zakonu se rok za vzpostavitev prijavnih poti za zavezance v javnem sektorju in za zavezance v zasebnem sektorju z več kot 250 zaposlenimi izteče 23. maja letos, za zavezance v zasebnem sektorju, ki imajo med 50 in 249 zaposlenih, pa 17. decembra.
Vzpostavitev notranje prijavne poti obsega imenovanje zaupnika, opredelitev naslova za prejem prijave ter sprejem notranjega akta, v katerem bodo opisane posebnosti obravnave prijave, pri kateri ne sme priti do razkritja identitete prijavitelja, pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje.
Za delodajalce smo pripravili nov izobraževalni program, ki je namenjen usposabljanju zaupnikov, ki bodo v podjetjih/organizacijah skrbeli za zaščito prijaviteljev, za nemoten potek internih in zunanjih prijav, v skladu z novim Zakonom o zaščiti prijaviteljev (ZZPri)
V program je vključeno: