Ko ne zmorete ali ne znate najti ravnovesja med seboj in zahtevami okolja, ste lahko v stanju stresa. V tem stanju občutite, da niste več kos težavam. V letu 2016 je približno četrtina (23,2 %) Slovencev zelo pogosto oz. vsakodnevno doživljala stres, pogosteje so ga doživljale ženske in mlajši (28,3% starih med 25 in 34 let in 11,6% starih med 65 in 74 let). Bolj izobraženi doživljajo stres pogosteje kot manj izobraženi (Kako skrbimo za zdravje?; 2018, NIJZ). Stres se lahko izraža s telesnimi in duševnimi znaki.
Duševni znaki stresa so potrtost, občutek nemoči, raztresenost, razdražljivost, obupanost, brezvoljnost, pomanjkanje samospoštovanja, nezbranost, razburjanje, neproduktivna jeza.
Telesni znaki stresa so povišan krvni tlak, pospešeni utrip srca, zmanjšana imunska odpornost, znojenje, želodčne bolečine, glavoboli, driska, zaprtje, spolne težave, bolečine v križu ali mišicah.
Stanja kroničnega stresa neugodno vplivajo na dejavnike tveganja (debelost, povišane maščobe in sladkor v krvi, visok krvni tlak, kajenje) za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.
Stres pa je lahko velikokrat tudi spodbuda za doseganje določenih sprememb ali zaželenih ciljev.
Življenja brez težav, razočaranj, neuspehov ni!
Prepoznajmo znake stresa in poiščimo vzroke zanj. Poskušajmo najti pot za odstranitev teh vzrokov in oblikovati načine za boljše obvladovanje stresa. V vas je moč, več zmorete, kot si mislite, storite kaj zase!
Krepite svoje telesno zdravje z ustrezno prehrano in gibanjem, krepite si samospoštovanje, poiščite boljše ravnovesje med lastnimi potrebami in potrebami drugih, vzemite si čas zase, za svoje drage in stvari, ki vas veselijo, imejte smisel za humor.
Kadar to ne zadošča in še vedno čutite prehudo napetost, poiščite pomoč pri svojih bližnjih, prijateljih, osebnemu zdravniku ali drugemu strokovnjaku .Morda boste našli tudi ustrezno skupino za samopomoč.
Vir:ZZZS