Državni zbor je potrdil novo obdavčitev za večje skupine podjetij, statusno preoblikovanje Vzajemne, pa tudi zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju sredstev po avgustovski ujmi.
DZ je z 69 glasovi za in sedmimi proti potrdil zakon o minimalnem davku, ki bo za velike domače skupine in mednarodne skupine podjetij s sedežem v Sloveniji uvedel novo obdavčitev. Davek v vrednosti 15 odstotkov bo veljal za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov, in sicer za poslovna leta od 31. decembra letos.
Davek je rezultat pogajanj 138 držav v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter skupine G20. Članice EU-ja so se o njem dogovorile na začetku lanskega decembra, rok za prenos evropske direktive v nacionalno zakonodajo pa je konec letošnjega decembra.
Davek bo veljal za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov v vsaj dveh od štirih predhodnih poslovnih let. Zakon se bo začel uporabljati za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom letos.
Gre za povrhnji davek, ki ga ne gre enačiti z veljavnim davkom od dohodkov pravnih oseb. To je samostojen zakon, ki bo veljal ločeno od zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, saj gre pri izračunavanju povrhnjega davka za drugačen sistem od sistema davka od dohodkov pravnih oseb.
Z novim povrhnjim davkom se bo obdavčilo vsakič, ko je dejanska davčna stopnja mednarodnega podjetja v dani jurisdikciji nižja od 15 odstotkov. Z njim bodo torej obdavčeni presežni dobički vseh nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki so v Sloveniji.
Nova povrhnja obdavčitev po navedbah ministrstva za finance obravnava davčne prakse velikih, zlasti mednarodnih skupin podjetij, ki preusmerjajo dobičke v jurisdikcije, kjer zanje velja zelo nizka ali ničelna obdavčitev.
Predlog zakona določa tudi subjekte, za katere se pravila ne bodo uporabljala, in sicer so to mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katerih povprečni prihodek je nižji od deset milijonov evrov in katerih povprečni kvalificirani dohodek ali izguba v jurisdikciji znaša manj kot en milijon evrov. Take mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ne plačajo povrhnjega davka za jurisdikcijo, čeprav je njihova dejanska davčna stopnja nižja od minimalne davčne stopnje v tej jurisdikciji.
Na finančnem ministrstvu na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujejo, da bo z novim davkom obdavčenih skupaj 184 multinacionalnih skupin. Skupna letna davčna obveznost družb, ki so del teh multinacionalnih skupin in so rezidenti v Sloveniji, je približno 27 milijonov evrov. Ob uvedbi bo ta dodatna davčna obveznost v prvem letu predstavljala dodatne davčne prihodke državnega proračuna, pozneje se bo število še povečalo, so izračunali.
Poslanci so danes z 48 glasovi za in 22 proti potrdili zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne. To se bo zgodilo po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zakon pa ureja premoženjsko razmerje med deležniki zdravstvene zavarovalnice.
Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obstoječi obliki bo ukinjeno 1. januarja 2024, ko bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v skladu z julija sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju začel zbirati obvezni zdravstveni prispevek.
Poslanci so z 48 glasovi za in sedmimi proti potrdili zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovski ujmi. Zakon, ki posega na številna področja, naj bi omogočil hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter postavil temelje za nadaljnji razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče.
Zakon posega na področje pomoči gospodarstvu in prebivalstvu ter na področja gradenj, kmetijstva, varstva okolja, urejanja voda in vodne infrastrukture. Definira nekatere oprostitve dajatev, ureja področje javnofinančnih prihodkov, varovanje kulturne dediščine in zagotavlja ustrezne pogoje za razvoj regij, ki so bile najbolj prizadete v tej naravni nesreči.
"To bo četrti zakon, ki se dotika te naravne nesreče. Pričakujemo, da bomo z njim lahko postavili ključne okvire za izvedbo obnove in razvoja ter zagotovili ustrezna finančna sredstva," je dejal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic.
Država bo sredstva med drugim zagotovila s petletnim zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke, na 22 odstotkov, pri čemer se bo za obnovo uporabljala razlika od sedanje 19-odstotne stopnje, in z davkom na bilančno vsoto bank.
Več: RTV SLO