Letošnje poročilo organizacije OECD za Slovenijo je precej podobno tistim v prejšnjih letih – ob desetletnici članstva beremo: pozabljate na vse starejše prebivalstvo in posledice, ki jih to prinaša. Prenizka upokojitvena doba, premalo varčevanja za starost, preslaba oskrba starejših, preveč majhnih (in neučinkovitih) bolnišnic, pretog trg dela, preveč ovir za konkurenco in tuje naložbe, preslabo upravljanje državnih podjetij, nestimulativna davčna politika. Kje je Slovenija v primerjavi s 35 drugimi gospodarsko razvitimi državami iz kluba?

S trenutnimi pravili bodo upokojenci v pokoju dlje kot kjerkoli drugje

»Pokojninski sistem se mora pripraviti na staranje prebivalstva. Primanjkljaj v pokojninski blagajni se bo kmalu potrojil. S trenutnimi pravili bodo upokojenci v pokoju dlje kot kjerkoli drugje,« piše OECD in želi opozoriti, da se bo tako luknja v pokojninskem – pa tudi zdravstvenem – sistemu le še povečevala. Kljub mini pokojninski reformi iz leta 2013, ko je bila minimalna upokojitvena doba za tiste s polno delovno dobo zvišana na 60 let oziroma na 65 let za tiste, ki ne delajo 40 let, je efektivna upokojitvena starost Slovencev med najnižjimi v klubu. OECD predlaga dvig upokojitvene starosti na 67 let za oba spola.

Organizacija kritizira tudi način varčevanja za starost. Posebno opozorilo že dolgo namenja tudi varčevanju samozaposlenih za starost, da ti praviloma varčujejo premalo, to pa bo revščino starejših, ki se že zdaj pojavlja zaradi prenizkih osnov za varčevanje, še povečevalo. Govor je seveda o številnih samozaposlenih, ki si izplačujejo minimalno plačo in s tem tudi minimalno varčujejo.

Tudi slabše varčevanje v drugem stebru, to je individualno pokojninsko varčevanje, je tarča kritike. Varčujejo večinoma tisti z višjimi prihodki, vplačila pa so premajhna. Zaradi premajhne akumulacije sredstev je celotni drugi steber slabo razvit in neučinkovit pri zagotavljanju dodatnega pokojninskega dohodka.

Zaradi starejših težave v zdravstvenem sistemu in na trgu dela

Enako kot pokojninski ni na vse več starostnikov pripravljen tudi slovenski zdravstveni sistem, vključno z oskrbo starostnikov. Strukturne težave sektorja zvišujejo stroške, slabšajo kakovost in zbujajo varnostne skrbi, opozarja organizacija. Poraba oziroma razdeljevanje denarja v zdravstvu ni učinkovito, sistem cenikov ni transparenten, organizacija dela – posebej omenjajo neučinkovito izrabo splošnih zdravnikov v sistemu oziroma preveč napotitev k specialistom in na urgence – slaba. So pa v OECD zdravstveni sistem pohvalili za hitro in učinkovito ukrepanje v epidemiji koronavirusa.

Podobne težave, ki jih prinaša vse starejša populacija, zaznavajo tudi na trgu dela, pri čemer priporočajo več vključevanja starejših v delovne procese, več izobraževanja slabše zaposljivih. »Zaradi staranja bo pomanjkanje delovne sile vse bolj trajno. Priložnosti vidimo v digitalizaciji in drugih novih tehnologijah, ki bi prinesle nove priložnosti posameznikom in gospodarstvu,« svetuje organizacija. Pri tem pa ugotavlja, da imamo Slovenci zelo nizko raven digitalnih spretnosti – le dobrih 30 odstotkov odraslih izkazuje več kot osnovna znanja teh veščin.

Vir: Finance