Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se bo s prihodnjim letom preoblikovalo v obvezni zdravstveni prispevek. Prvotno je bilo predvideno, da bo prispevek zniževal osnovo za dohodnino, po novem predlogu pa prispevek osnove ne bi zniževal.
Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo je DZ sprejel poleti, določa, da se bo novi obvezni zdravstveni prispevek štel za obvezni prispevek za socialno varnost in da se bo za ta znesek zmanjšala davčna osnova, so takrat pojasnili na ministrstvu za finance.
Znesek prispevka v višini 35 evrov bo poleg ostalih obveznih prispevkov za socialno varnost, ki so določeni v odstotku glede na bruto plačo, zmanjševal bruto dohodek. Ob upoštevanju davčnih olajšav, ki prav tako znižujejo bruto dohodek, se izračuna dohodnina, po plačilu dohodnine posamezniku ostane neto plača. Pod črto bo imel zaposleni z bruto plačo 1500 evrov na mesec za osem evrov višji razpoložljivi dohodek, so pojasnili.
Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje in ga je STA pridobil neuradno, pa predvideva, da se obvezni zdravstveni prispevek ne bi štel za odbitno postavko oziroma za davčno priznan odhodek pri določanju davčne osnove za dohodnino.
"Cilj določbe je izenačitev položaja posameznih zavarovancev z vidika vpliva na neto razpoložljivi dohodek posameznega zavarovanca po prenehanju plačevanja premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," piše v predlogu zakona, na katerega lahko deležniki po podaljšanju roka še danes podajo svoje pripombe in predloge.
Glas ljudstva zamisel pozdravlja
"Predlog, da se prispevek vključi v dohodninsko osnovo, pozdravljamo, poudarjamo pa, da je ga je smiselno in treba ob tej priložnosti spremeniti v proporcionalni prispevek, ki bo manj obremenil zavarovance z najnižjimi dohodki," so danes na novinarski konferenci povedali v civilni iniciativi Glas ljudstva.
Kot problematično so poudarili tudi v zakonu predvideno avtomatično podaljšanje obstoječih koncesij, ki se iztečejo do konca leta 2026, za pet let. Pozdravljajo pa predvideno določbo, ki bi prepovedala prodajo podeljenih koncesij.
Med potencialno dobrimi rešitvami predloga interventnega zakona pa so našteli predvideno podaljšanje obdobja bolniškega nadomestila v breme delodajalca, spodbude za specializante družinske medicine, dodatno plačilo za več opredeljenih pacientov in opravljenih storitev ter vključevanje koncesionarjev v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Predstavniki iniciative Glas ljudstva so sicer prejšnji teden ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel povabili na soočenje s pacientkami in pacienti, ki so ga napovedali za petek. Z ministrstva za zdravje so danes sporočili, da se ministrica iniciativi zahvaljuje za vabilo, a se soočenja zaradi številnih drugih obveznosti žal ne bo mogla udeležiti. "Veseli pa nas, da smo uspeli uskladiti že drugi sestanek z vašimi predstavniki, na katerem vam bomo predstavili vse aktivnosti, ki jih na ministrstvu izvajamo, za izboljšanje dostopnosti do kakovostne in varne zdravstvene obravnave in za zdravstveni sistem, ki bo osredotočen na pacienta," so zapisali pri ministrstvu in dodali, da bo sestanek potekal konec novembra.
Vir: RTV SLO MMC