Obravnavali so še napredek pogajalskih skupin ESS v zvezi s povračili stroškov prehrane med delom in spremembami zakona o evidencah delovnega časa. Minister za delo Luka Mesec je po seji napovedal, da bo minimalna plača po novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov v naslednjem letu prešla 800 evrov, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pa je izrazila željo, da bi že s prvim septembrom vsem javnim uslužbencem zvišali plače za štiri odstotke.
"Prisluhnili smo socialnim partnerjem, zato bomo vključili dodatne spremembe," je po seji povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Pričakuje, da bo vlada novelo štirih davčnih zakonov obravnavala sredi septembra.
"ESS-ju sem predstavil zakon o ukrepih za blažitev draginje za najranljivejše. Osnovni znesek pomoči bo 200 evrov, za vsakega dodatnega otroka 118 evrov. Ciljamo na 60 tisoč najbolj ogroženih gospodinjstev. Pomoč se bo izplačevala na gospodinjstvo, in ne na posameznika," je povedal minister za delo Luka Mesec in napovedal, da se bo po novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov v naslednjem letu minimalna plača zvišala in "prešla 800 evrov mesečno". "Tisti, ki so delovno aktivni, bodo v paketu finančnega ministrstva davčno razbremenjeni," je še povedal. "Naj nihče ne skrbi, v mislih imamo vse skupine prebivalstva in gospodarstva."
"S 1. 9 želimo vsem javnim uslužbencem zvišati plače za štiri odstotke," pa so sporočili iz ministrstva za javno upravo pod vodstvom Sanje Ajanović Hovnik. Napovedali so tudi opravo nesorazmerij in da bo vlada ukrepala ciljno. S sindikati se bodo že v ponedeljek pogovarjali tudi o zvišanju povračila za malico. "Tisti, ki so pod minimalno plačo, z nekaterimi drugimi zvišanji ne bodo deležni veliko bonitet, višina povračila za malico pa se tiče vseh."
Dejan Židan z gospodarskega ministrstva je izpostavil, da interventni zakon, ki pomaga gospodarstvu zaradi visokih cen energije, naslavlja le težave za letošnje leto. "Zavedamo pa se, da bodo težave drugo leto povsem drugačne," je povedal in dodal, da so prisluhnili socialnem partnerjem pri usklajevanju paketa, ki je težak 40 milijonov evrov in sestavljen iz veh delov. "En del za manjša podjetja in drugi del, ki je namenjen za tiste, ki potrebujejo in želijo pomoč do dveh milijonov evrov." V paket bodo vključena tudi podjetja, ki so del prisilne poravnave, so se naknadno dogovorili na seji. Na evropski ravni pa pričakujejo dialog glede razmer v gospodarstvu v prihodnjem letu.
Potem ko je vlada potrdila predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina, prek katerega bo podjetjem pomagala s subvencioniranjem vsaj 30 odstotkov stroškov elektrike in plina nad dvakratnikom dviga cen, bo danes soočena s pomisleki gospodarstva, da bi moralo biti do subvencij upravičenih več podjetij in da bi moral biti obseg pomoči večji.
Socialni partnerji so razpravljali tudi o vladnem predlogu zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki ogroženim prinaša enkratni energetski dodatek.
Živahno razpravo je pričakovati v zvezi s predlagano davčno zakonodajo – osnutki novel zakonov o dohodnini, o trošarinah, o davčnem postopku in o finančni upravi.
Razpravljali so tudi o predlaganih spremembah novele zakona o dohodnini iz časa prejšnje vlade, ki je prinesla več razbremenitev. Na finančnem ministrstvu opozarjajo, da te vplivajo na raven davčnih prihodkov, zato predlagajo manjša zvišanja olajšav, a hkrati dodatne olajšave za ljudi z nizkimi prihodki in mlade. Delodajalci v celoti nasprotujejo "parcialnim spremembam".
ESS je imel na koncu dnevnega reda predvideno še obravnavo napredka pogajanj glede predlaganih sprememb uredbe o davčni razbremenitvi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki zvišujejo neobdavčeni znesek povračila stroškov prehrane s 6,12 na 7,96 evra na dan, ter obravnavo napredka dela skupine za pripravo predlogov sprememb zakonodaje s področja vodenja evidenc delovnega časa, ki v trenutni obliki najbolj jezijo obrtnike in male podjetnike.
Vir: 24 ur