Vlada je pripravila dva predloga zakona. Prvi je interventni, namenjen hitri vzpostavitvi infrastrukture, nastanitvi prizadetih in hitri sanaciji. Drugi bo namenjen sistemski, dolgoročni obnovi. Na vladi bosta sprejeta v četrtek.
"Pripravili smo dva zakona. Prvi interventni je nujno potreben zato, da se lahko sanacija začne, da se lahko začnejo odpravljati posledice naravne nesreče in da lahko takoj pomagamo ljudem, stiske ljudi so zaznane kot izjemne," je na novinarski konferenci povedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki je poudarila, da mora pomoč priti čim prej in učinkovito do ljudi, kjer je potrebna.
Interventni ukrepi po njenih besedah zajemajo vzpostavitev javne infrastrukture, pomoč občinam in ljudem. "Gre za nastanitev posameznikov, družin. Vsi poznamo zgodbo o gasilcu, ki je pomagal reševati otroke. Gre tudi za to, kako humanitarno pomoč, ki se je zbrala, spraviti do ljudi," je povedala.
Interventnemu zakonu bo sledil še drugi zakon o obnovi. Hkrati so, tako Sanja Ajanović Hovnik, oblikovali tudi že sistemske ukrepe, ki bodo potrebni za to, da se vse posledice te naravne nesreče tudi dolgoročno odpravijo. "Zavedati se moramo, da bo sama odprava posledic nesreče trajala kar nekaj časa, gre za sistemske, trajnejše oblike ukrepov," je pristavila ministrica.
"Kar bomo postavljali, bo moralo zdržati nadaljnjih 20, 30, 50 let, torej za vedno, kot se temu reče. Smiselno je, da v sanacijo vključimo vse znanje, ki ga ta država premore, da se postavijo stvari tako, kot je treba – od prostorske zakonodaje do same postavitve objektov," je še poudarila ministrica.
"Na seji vlade smo šli prek nabora ukrepov za drugi interventni zakon, naprej pa se bomo ukvarjali še z zakonom o obnovi," je dejal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Poudaril je tri ukrepe. "Prvi je ta, da v našo zakonodajo umeščamo tehnično pisarno," je napovedal. Kot je pojasnil, bo ta nudila tehnično pomoč za vse prizadete, tako za posameznike kot za občine in podjetja.
Kot drugi ukrep je poudaril ukrep nujne rekonstrukcije, ki bo veljal za objekte, pri katerih se je obnove treba lotiti nemudoma. "Uvajamo hitro možnost, da ne bo težav pri pridobivanju dovoljenj z birokracijo," je dejal. Tretji ukrep, ki ga je predstavil, pa je po njegovih besedah pomemben s prostorskega vidika. Gre za občinski podrobni prostorski načrt za odpravo posledic naravne nesreče, pri katerem želi vlada sodelovati z vsemi akterji.
"Verjamem, da bomo na ta način lahko prišli do ukrepov, ki bodo v najkrajšem možnem času pripeljali do rešitev predvsem za tiste, ki so utrpeli izgubo doma, in tiste, ki so jim bili uničeni proizvodni obrati," je napovedal.
"Celotna vlada, celotna politika v tej državi, vsi ljudje se trudimo, da spravimo to državo v normalne tirnice, da vzpostavimo osnovne pogoje za življenje, eni delajo na terenu, drugi se trudijo po tovarnah, mi pa smo na vladi, da sprejemamo zakonodajo," je na novinarski konferenci v uvodu povedal gospodarski minister Matjaž Han.
"Z zakonom, ki ga bomo sprejeli v četrtek, nadgrajujemo že sprejeti zakon iz prejšnjega tedna, kar se tiče ministrstva za gospodarstvo, poenostavljamo nekatere zadeve," je nadaljeval Han in dodal, da so se dogovorili, da bodo do 1. septembra zbirali informacije, kakšna je škoda v gospodarstvu. "Tako da bodo gospodarstveniki ocenili svojo škodo," je pristavil.
Prizadetim podjetjem se bo z interventnim zakonom v obliki predplačil sofinanciralo do deset odstotkov škode, ki je nastala na strojih, zalogah in prometu. "Ključno pri tem je, da jim za to ne bo treba izdati garancije," je povedal Han. Zato bo delež predplačil ostal pri desetih odstotkih, v nadaljevanju pa bodo povračila odvisna od dejanskega popisa škode. Kot so se dogovorili že v sredo, bo popis škode pripravljen do 1. septembra.
Za delavce, ki v prizadetih podjetjih čistijo proizvodne prostore, bo interventni zakon ponudil 100-odstotno nadomestilo plače, pri čemer bi jo v 80 odstotkih krila država. "Od 3. avgusta do 3. septembra bo država sofinancirala 100-odstotno plačo, da se spet pride do zagona poslovanja," je dejal Han. Ti delavci zdaj ne ustvarjajo dodane vrednosti, ustvarjajo pa pogoje, da bo podjetje spet lahko delalo, je poudaril.
Tako pravne kot fizične osebe bodo za čas 12 let upravičene do moratorija na odplačevanje posojil.
"Ministri vlade poskušamo po najboljših močeh pomagati, da na zakonski ravni in z organizacijo omogočimo, da se država čim prej postavi nazaj na noge," pa je dejal minister za delo Luka Mesec in dodal, da se dogovarjajo med drugim tudi o izredni solidarni pomoči.
"Pogovarjamo se o tem, da bomo imeli dva zakona. Interventni zakon bo pokril čas intervencije, sledil bo zakon za sanacijo, ki bo bolj srednjeročen, v interventnem zakonu bomo dali prvi sveženj pomoči, v sanacijskem zakonu pa drugi sveženj, ki bo gledal škodo, ki so jo ljudje utrpeli, takrat bomo imeli tudi že poročila občinskih komisij," je pojasnil Mesec in dodal, da v prvem interventnem zakonu želijo obravnavati najbolj urgentno krizo, da ljudje, ki jim je odplavilo celotno premoženje, hiše, lahko začnejo čim prej normalno živeti.
"Trenutno imamo za to na voljo institut izredne denarne pomoči, ki ga razdeljujejo centri za socialno delo, ta pomoč znaša 465 evrov za samsko osebo oz. prvo odraslo osebo v gospodinjstvu, če gremo na štiričlansko družino, je to približno 1800 evrov," je še pojasnil Mesec in dodal, da se dogovarjajo, da bi sedemkratnik tega zneska v enkratnem izplačilu prejeli tisti, ki so utrpeli resno gmotno škodo v poplavah.
Vlada, tako Mesec, načrtuje tudi vabila brezposelnim v program javnih del, namenjen sanaciji poplavljenih območij, pri čemer naj bi bila nadomestila višja, ter hitro zaposlovanje tujcev za namen sanacije, tako da bi soglasje zavoda za zaposlovanje dobili že v 10 dneh po prihodu v Slovenijo in bi delo začeli že pred pridobitvijo dovoljenja od upravne enote, za kar je rok tri mesece. Začasno bi bile lahko umaknjene tudi omejitve za začasno in občasno delo upokojencev.
Obetata se še dva ukrepa s področja invalidov, in sicer solidarnostna pomoč v poplavah prizadetim osebnim asistentom od delodajalca ter možnost, da podjetja državne subvencije za zaposlovanje invalidov porabijo za sanacijo škode, je še razkril minister.
"Predloge, ki se tičejo konkretno fizičnih oseb, bo vlada obravnavala v četrtek in jih združila v interventnem zakonu," je v ponedeljek ob obisku v Komendi povedal premier Robert Golob. Dan pozneje jih bodo predstavili predstavnikom opozicije in parlamentarnih strank.
Prve interventne ukrepe po poplavah je vlada združila v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč, ki je v veljavi od preteklega petka. Med njimi so predplačila občinam, širši obseg upravičencev do pomoči v kmetijstvu, subvencioniranje višje sile in čakanja na delo, pomoč samozaposlenim, izredni dopust za prostovoljce ter ponedeljkov dan solidarnosti.
Vlada je na seji za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade imenovala Boštjana Šefica, ki bo bedel nad obnovo po nedavnih poplavah. Za pripravo rešitev, ukrepov in izhodišč za obnovo bo skrbelo posvetovalno telo, njegovo vzpostavitev bo koordiniral priznani gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, je dejala ministrica Sanja Ajanović Hovnik.
Šefic je bil prvi operativec v času begunske krize. Glede na to, da se ukrepi dotikajo več organov, je treba delovanje uskladiti, je pojasnila ministrica. Šefic bo imel po njenih besedah "dostop praktično do vseh resorjev in bo lahko določal tudi prioriteto ukrepov, zato da bosta dejansko pomoč in sama sanacija dosegli svoj namen" in da bomo v nekem doglednem času prišli do konca.
Na vprašanje, ali bo posvetovalno telo vodil Pipenbaher, je odgovorila, da bo on koordiniral njegovo vzpostavitev. Ko bodo vedeli, kdo bo v posvetovalnem telesu, pa se bodo odločili, kdo ga bo vodil.
Poleg vodje Šefica bodo v delovni skupini še državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec, državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Matej Skočir, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, generalni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Bruno Rednak, generalna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Natalija Pogorevc in v. d. generalne sekretarke na ministrstvu za infrastrukturo Tanja Šarabon. Kot so še pojasnili, bodo člani delovne skupine delo v delovni skupini opravljali v okviru svojih rednih delovnih obveznosti. Na operativni ravni bodo delovale tehnične pisarne, ki bodo svetovale in pomagale na terenu s konkretnimi projekti, je pojasnila ministrica.
Vlada je sprejela tudi sklep o ustanovitvi slovenskega dela skupne projektne skupine Slovenije in Evropske komisije za večjo učinkovitost pri pridobivanju ustreznih finančnih sredstev EU-ja zaradi ujme. Vodja slovenskega dela skupine bo državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Igor Mally, člani pa so državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Matej Skočir, državni sekretar, na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Darij Krajčič, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Frangež, Katja Lautar z ministrstva za finance, direktor urada za okrevanje in odpornost Josip Mihalic in Hermina Golob z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, so še navedli v sporočilu.
Pred izplačili državnih pomoči je treba škodo popisati. Nekatere občine so popisovanje že začele, prav tako so jo začeli ocenjevati v gospodarstvu. Popisi naj bi bili končani do 1. septembra. Škode v gospodarstvu je sicer po Hanovih besedah za več kot 400 milijonov evrov.
Ujme so po nekaterih ocenah prizadele od 10.000 do 15.000 gospodinjstev, od tega je 1000 takih, ki so izgubila vse. "Najprej je treba pomagati tistim, ki so izgubili vse, hkrati pa ne pozabiti tudi na vse druge," je v ponedeljek dejal Golob. Glede pomoči podjetjem pa je ocenil, da bo največja težava dobiti nove stroje, ne pa zagotoviti denarja.
Trenutno velja, da bo ministrstvo sofinanciralo 10 odstotkov škode, ki je nastala na strojih, opremi, zalogah in izpadu prihodkov, čeprav si v gospodarstvu želijo, da bi bil ta odstotek višji.
Svoje predloge za sanacijo posledic poplav so predstavili tudi v NSi-ju. V opozicijski stranki obljubljajo konstruktivno sodelovanje pri odpravi škode, bodo pa po besedah poslanca Jerneja Vrtovca spremljali, kaj se bo dogajalo na terenu, ko bodo kamere ugasnile. Pripravili so vrsto predlogov za sanacijo, ki jih bodo na petkovem sestanku predlagali tudi vladi.
Zavzemajo se za interventne ukrepe za zagotavljanje dostopnosti in varnosti prebivalcev.
"Soglašamo z vlado v določenih primerih, denimo kar se tiče tehničnih pisarn na samem terenu, podpiramo tudi ustanovitev posebne strokovne skupine, ki bo koordinirala interventno sanacijo ter nujno obnovo cestne in komunalne infrastrukture," je dejal Vrtovec. Modra se mu zdi odločitev, da se v skupino vključi priznani strokovnjak Pipenbaher.
Je pa Vrtovec poudaril, da bo sanacija zelo težka, če se bomo pri njej držali obstoječih birokratskih okvirov. Med drugim v NSi-ju predlagajo, da se v ujmi prizadetim občinam povprečnina dvigne z obstoječih 700 na 800 evrov. "Občine znajo ta denar zelo učinkovito porabiti, vedo, kje je potreben in na kakšen način sredstva razporediti," je dejal.
Ker je področje infrastrukture z reorganizacijo vlade razdeljeno po več resorjih, NSi predlaga, da pripravo vse projektne dokumentacije in vodenje izvedbe del prevzame DRI, kjer deluje več 100 strokovnjakov, inženirjev in projektantov. "Samo na tak način lahko zagotovimo hitro, strokovno in celovito sanacijo vseh javnih in zasebnih objektov ter infrastrukture," je prepričan Vrtovec.
V NSi-ju menijo, da bi bil na mestu tudi razmislek o ustanovitvi morebitnega posebnega projektnega podjetja, ki bi vodilo sanacijo. Zavzemajo se tudi za spremembe gradbene zakonodaje, ki bi tam, kjer strokovnjaki ugotovijo, da je gradnja ob ustrezni protipoplavni zaščiti varna, omogočale nadomestno gradnjo brez novega pridobivanja gradbenih dovoljenj.
Vlado v stranki NSi pozivajo, naj znova pretehta odločitev, da bo ljudem, ki so ostali brez vsega, zagotovila nadomestna prebivališča v državnih tipizirano zgrajenih naseljih. "Menimo, da mora država ljudem ponuditi predvsem možnosti in ustvariti pogoje, da si ob zagotavljanju ustrezne poplavne varnosti domove obnovijo sami," je dejal in med možnostmi poudaril moratorije za posojila, zagotovitev ugodnih posojil ter subvencionirano ali ničelno obrestno mero.
Predlagajo tudi takojšnjo ustanovitev solidarnostnega sklada za obnovo poškodovanih in uničenih domov, v katerega naj se steka pomoč tako iz državnega proračuna kot tudi od prispevkov številnih ljudi in podjetij. "Ljudje absolutno potrebujejo primerne odškodnine, da se lahko sami znova postavijo na noge in uredijo življenja na način, kot si želijo," je poudaril.
Pomembna se jim zdi tudi pomoč gospodarstvu za ohranitev delovnih mest, zato pozivajo vlado, da do leta 2027 ne dviguje davkov in s spremembami zakonodaje podjetjem ne nalaga dodatnih obveznosti in administrativnih ovir. "Gospodarstvo ne glede na poplave potrebujemo, zato predlagamo uvedbo 100-odstotnega subvencioniranega skrajšanega delovnika ali čakanja na delo za podjetja na prizadetih območjih, subvencioniranje obrestnih mer za nabavo uničenih strojev in opreme," je nanizal.
Kot je dodal Vrtovec, je pomembno tudi, da se pri poplavni sanaciji odpravijo dolgotrajni javni razpisi in omejijo pritožbeni postopki. "Ni nujno, da se izvajalci izberejo na javnem razpisu, tukaj so tudi druge možnosti, in sicer se jih lahko izbere po postopku pogajanj z zainteresiranimi gradbinci brez predhodne objave," je predlagal.
V NSi-ju ne želijo, da bi zaradi sanacije škode zastale druge reforme, kot je na primer zdravstvena, bo pa, kot je ocenil Vrtovec, ujma determinirala vlado, ne samo prihodnje leto, ampak tudi v času volitev leta 2026. "Dela je veliko, za vlado zaradi te ujme toliko več, je pa to ta trenutek primarna stvar," je sklenil.
Vir: RTV SLO, MMC