Analiza OCED o izzivih invalidskega in zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji

02. 3. 2022

Strokovnjaki OECD so pri podajanju predlogov rešitev izhajali iz veljavne ureditve v Republiki Sloveniji, pri predlaganih ukrepih pa je bila upoštevana kontinuiteta sistemov ter na eni strani izpostavljene prednosti in pomanjkljivosti sistema in na drugi kompleksnost ter težja razumljivost sistema. Zgodnjo intervencijo so strokovnjaki OECD označili kot ''ključno za delavce in iskalce zaposlitve z zdravstvenimi ovirami pri zaposlovanju''. Kot so dejali, ''preprečuje upadanje spretnosti, spodbuja sodelovanje in večjo vpletenost delodajalcev ter omogoča oblikovanje poti vračanja na delo, ki so prilagojene posamezniku''.

S strani OECD je bilo tudi izpostavljeno, da slovenski sistem vsebuje nekatere močne elemente, vendar ''se prizadevanja za vračanje na delo in rehabilitacijo začenjajo prepozno: po uradni potrditvi invalidnosti in zato v večini primerov šele po več letih od nastanka zdravstvene ovire za zaposlovanje.'' Kot so dejali, ''so za preprečevanje izstopa invalidov s trga dela potrebne korenite spremembe, zato OECD predlaga vzpostavitev vzporednega sistema vračanja na delo in rehabilitacije, ki bi se začel izvajati najkasneje tri mesece po nastanku bolezni ali poškodbe. Vodil bi ga enotni izvedenski organ, ki bi usklajeval rehabilitacijska prizadevanja treh glavnih deležnikov v Sloveniji (ZZZS, ZPIZ in ZRSZ)," so bili ključni poudarki predstavnikov OCED v sklopu današnje konference. 

Analiza OCED torej v ospredje postavlja perečo problematiko, to je porast števila oseb, ki so zaradi zdravstvenih težav izključene s trga dela. Na MDDSZ si vseskozi prizadevajo za rešitve, ki bodo prispevale k dolgotrajnejši vključenosti teh oseb na trgu dela, saj kot je izpostavil minister Cigler Kralj, ''gre za osebe v aktivni dobi življenja, ki jim zaradi zmanjšane zmožnosti za delo ni zagotovljena socialna vključenost, so postavljene v neenakopraven položaj, širše gledano pa ima ta problematike tudi posledice na vzdržnost pokojninskega sistema.'' Kot primer dobre praske je minister izpostavil pilotni projekt Zgodnja poklicna in zaposlitvena rehabilitacija (www.zpzr.si) v procesu vračanja na delo, ki ga vodi Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, ki naslavlja kompleksno problematiko in znotraj katerega se v praksi že preizkušajo potencialne rešitve in izboljšave sistema. ''Iskanje najprimernejših rešitev na področju vračanja na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti vsebinsko sovpada s projektom OECD. Gre za pomemben pilotni projekt, v projektu pa bo tako na pobudo našega ministrstva oblikovan celostni model zgodnjega vračanja na delo, katerega delovanje že leto in pol preizkušajo v praksi,'' je predstavil minister.

Vir: Gov.si

Nazaj