Ko govorimo o prekarnih delavcih, govorimo o osebah, ki delajo izključno pri določenem naročniku storitev prek pogodb civilnega prava (avtorske, podjemne, pogodbe o sodelovanju s samostojnim podjetnikom). Iz takšnega sodelovanja je razvidno, da gre za prikrito delovno razmerje, kar pomeni, da bi morala biti fizična oseba zaposlena pri naročniku s pogodbo o zaposlitvi.

Če takšno kršitev ugotovi delovni inšpektor, jo označi za protizakonito in za naročnika storitev določi visoko globo.  Če delodajalec takšnega delavca kljub odredbi inšpektorja ne bo zaposlil, mu grozi kazen od 4500 do 20.000 evrov.Če izvajalec dela sproži tožbo proti naročniku storitev, jo bo tudi sodno uspešno izterjal.

Študentsko delo ima enako vsebino kot delo prekarnih delavcev, kar je lahko za naročnika storitev zelo nevarno. Če naročnik zaposluje študenta prek študentske napotnice, velja kot prikrito delovno razmerje, če študent:

• opravlja osebno delo, ki je plačano,
• dela po navodilih in nadzorom naročnika,
• dela nepretrgano.

Če so izpolnjeni omenjeni dejavniki, se mora študenta zaposliti (nedoločen, določen čas).

Če študent toži naročnika (lahko za pet let nazaj) na delovnem sodišču in zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja, boste kot naročnik morali plačati vse prispevke, regres za letni dopust, odškodnino za neizrabljeni letni dopust, povračilo prevoza na delo in iz dela, regres za prehrano in ostala izplačila. Praksa kaže, da je vsak študent, ki je tožbo vložil, tožbo tudi pozitivno dobil.