Včeraj je ministrstvo v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) organiziralo zaključno konferenco projekta Platforma za napovedovanje kompetenc ''Potrebe trga dela v naslednjih 15-ih letih'', kjer so bile javnosti prvič predstavljene napovedi potreb na trgu dela do leta 2037.
''Vprašanje, kakšne bodo potrebe trga dela v naslednjih petnajstih letih, je eno ključnih, z njim se ukvarja zelo širok krog stroke'', je pomembnost projekta v uvodnem nagovoru poudaril državni sekretar Igor Feketija. ''Dolgoročne napovedi namreč ponujajo možnost, da se aktivirajo prizadevanja na način, da blažijo napovedi - bodisi glede velikih presežkov ali primanjkljajev'', je dodal Feketija.
Aktivnosti za postavitev platforme za napovedovanje kompetenc so se pričele leta 2019, s sklepom Vlade, ki je ministrstvu naložil, da v sodelovanju s takrat še Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, prične z aktivnostmi za postavitev platforme za napovedovanje kompetenc.
Objavljamo rezultate srednje in dolgoročnih napovedi potreb trga dela do leta 2037, ki jih je v sklopu konference predstavil mag. Gonzalo Caprirolo, vodja Službe za analize in razvoj na ministrstvu. Kot je na konferenci izpostavil Caprirolo, se bo ''izziv pomanjkanja delovne sile poglobil ter bo omejeval gospodarsko rast, zadovoljstvo državljanov s storitvami in konkurenčnost gospodarstva. Projekt zato prinaša ključne podatke za reševanje teh izzivov, s katerimi se zapolnjuje praznina glede ocen prihodnjih potreb trga dela oziroma se zagotavljajo podatki za ukrepanje''.
Število slovenskih državljanov, ki se prvič vključujejo na trg dela, je nižje od števila novih upokojencev in enkrat manjše od tistega, ki ga potrebuje trga dela, potrebe trga dela pa v vedno večjem deležu zapolnjuje tuja delovna sila. Ponudba delovne sile (prebivalstvo 20-64 let) se bo še naprej zmanjševala in omejevala gospodarsko rast.
Po letu 2027 se bo pričelo skupno število delovnih mest zmanjševati, večina prostih delovnih mest bo nadomestne narave. Največje bodo potrebe po strokovnjakih. Dolgoročno (od 2023 do 2037) bodo torej nova delovna mesta na voljo samo za strokovnjake, za druge poklice bo zaposlovanje le nadomestna narave. Gospodarstvo bo potrebovalo predvsem terciarno in srednješolsko izobražen kader.
Metodologija temelji na modelu napovedovanja znanj in spretnosti Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP) in združuje kvantitativne in kvalitativne pristope. Metodologijo, ima tri module:
Dolgoročno napovedovanje potreb trga dela je prvi korak k blaženju predvidenih primanjkljajev in neskladij med ponudbo in povpraševanjem, platforma pa bo namenjena zelo širokemu krogu strokovne in širše javnosti, od institucij in drugih deležnikov na trgu dela (kot so ZRSZ, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, UMAR, Statistični urad Republike Slovenije, socialni partnerji in tako naprej), resornim ministrstvom in službam in iskalcem zaposlitve, zaposlenim ter delodajalcem.
''Podatki iz dolgoročnih napovedi predstavljajo temelj ali prej omenjen prvi korak k zagotavljanju odzivov na napovedi, pri čemer so za umestitve informacij v različne politike potrebna usklajena delovanja več resorjev. Na ravni projekta smo zato oblikovali posvetovalno skupino, ki je naš prvi sogovornik v obravnavi rezultatov in upamo, da postane tudi naš prvi zagovornik za sprejemanje ukrepov, namenjenim odzivom na predvidene spremembe trga dela'', je poudaril državni sekretar.
Vir: Gov.si