Agencija za zaposlovanje bi delavca napotila na delo v Nemčijo za 3 mesece, delavec je rezident Slovenije.

Naredili so prijavo A1.

Ali so za agencijo kakšne posebnosti pri plačilu dohodnine in prispevkov, ali jih morajo plačati v Nemčiji? Če da, po kateri konvenciji, uredbi, členu …?

Predpostavljamo, da imate sklenjeno pogodbo med vami kot delodajalcem - agencijo in uporabnikom, torej gre za zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku v Nemčijo.

Direktiva 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (v nadaljevanju Direktiva 96/71/ES), ki zagotavlja minimalne pravice delavcem, ki jih napotujejo ali posredujejo podjetja na delo na območje druge države članice v okviru čezmejnega opravljanja storitev med drugim (napotitev na lasten račun in pod lastnim vodstvom ter napotitev znotraj koncerna) ureja tudi primere posojanja delovne sile (kot podjetje ali agencija za začasno delo posredujejo delo delavca podjetju uporabniku s sedežem ali dejavnem na ozemlju katere od držav članic, pod pogojem, da v času napotitve obstaja delovno razmerje med podjetjem ali agencijo za začasno delo in delavcem).

Posojeni delavec je tisti, ki ima prav tako sklenjeno osnovno pogodbo o zaposlitvi s slovenskim delodajalcem, vendar pa ima v pogodbi o napotitvi izrecno določeno, da delo opravlja pod nadzorom, z delovnimi sredstvi in v skladu z navodili uporabnika. Predpostavljamo, da je uporabnik nemško podjetje, kamor je delavec začasno posredovan.

V nadaljevanju pojasnjujemo dohodninski in socialni vidik.

Dohodninski vidik:

Sporazum med Slovenijo in Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja[1] določa, da se plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi (t.j. v Sloveniji), razen če se zaposlitev ne izvaja v drugi državi pogodbenici (t.j. v Nemčiji). Če se zaposlitev izvaja tako, se lahko taki dobljeni prejemki obdavčijo v tej drugi državi (t.j. v Nemčiji).
Ne glede na določbe prvega odstavka se prejemek, ki ga dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, ki se izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči samo v prvi omenjeni državi (t.j. v Sloveniji), če:
a) je prejemnik navzoč v drugi državi v obdobju ali obdobjih, ki ne presegajo skupno 183 dni v katerem koli obdobju dvanajstih mesecev, ki se začne ali konča v določenem davčnem letu, in
b) prejemek plača delodajalec, ki ni rezident druge države, ali se plača v njegovem imenu in
c) prejemka ne krije stalna poslovna enota ali stalna baza, ki jo ima delodajalec v drugi državi.

Na podlagi navedenega sporazuma torej lahko ugotovimo, da delavec postane zavezan za dohodnino, ko z delom preseže 183 dni v Nemčiji v obdobju 12 zaporednih mesecev ((a) točka drugega odstavka sporazuma). Obračun nemške dohodnine za delavce je treba opraviti tudi v primeru, ko podjetje na istem naslovu oziroma delovišču opravlja storitve več kot 12 mesecev. V tem primeru samodejno nastane poslovna enota, ki od podjetja zahteva obračun nemške dohodnine za delavce od prvega dne dela dalje in obračun davka od dohodka pravnih oseb ((c) točka drugega odstavka sporazuma).

V zvezi z izpolnjevanjem pogoja, da dohodek izplača delodajalec nerezident ((b) točka drugega odstavka sporazuma), pa moramo določiti, kdo je delodajalec in koga bremenijo stroški plače.

V sporazumu pojem delodajalec ni opredeljen. Presoja, kdo je delodajalec, je prepuščena državi, kjer se zaposlitev izvaja. Država zaposlitve sme pri izvajanju sporazumov prezreti formalno sklenjeno delovno razmerje in šteti za delodajalca tisto pravno osebo, pri kateri delavec dela (uporabnika, najemnika delovne sile, naročnika storitve).

Vzorčna konvencija OECD v takih primerih pravi, da je treba kot delodajalca šteti tisto osebo, ki ima neposredno korist od delavčeve zaposlitve, prevzame tveganje v zvezi z njo in so ji delavci neposredno odgovorni – torej bi se za delodajalca štel končni uporabnik. Tako se daje prednost vsebini razmerja pred njegovo obliko (načelo vsebine pred obliko).

V primeru zagotavljanja dela delavca drugemu uporabniku, se razmerje med delavcem in uporabnikom šteje kot delovno razmerje, uporabnik pa kot delodajalec za namene izvajanja točk b) in c) drugega odstavka 15. člena konvencije.

Nemška pravna oseba, ki je najela delovno silo, se torej šteje za dejanskega delodajalca. Ker zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila davka od dohodkov iz zaposlitve po drugem odstavku 15. člena konvencije, ima po prvem odstavku istega člena pravico do obdavčitve teh dohodkov Nemčija.

Določbo, da dohodek plača delodajalec ali se plača v njegovem imenu, si lahko torej razlagamo na dva načina:

- “dohodek plača delodajalec”: delodajalec (rezident katerekoli države) plača dohodek delojemalcu, ne da bi ga zaračunal drugemu delodajalcu – naročniku storitve; torej družbo, ki izplačuje plačo, dejansko bremenijo stroški dela;

- “plača se v njegovem imenu”: oseba (rezidentka katerekoli države) izplača plačo delojemalcu, vendar jo zaračuna delodajalcu rezidentu države, kjer se zaposlitev izvaja.

Kadar je v Nemčiji rezident Slovenije zaposlen pri uporabniku prek agencije, so v skladu s sporazumom taki dohodki obdavčeni v Nemčiji od začetka izvajanja zaposlitve.

Socialni vidik:

V vprašanju navajate, da ste pridobili potrdilo A1. Predpostavljamo, da ste pridobili potrdilo A1 po 12. členu Uredbe ES št. 883/2004 [2], ki ureja pravice napotenih delavcev na delo v države članice EU, EGP in Švico. Pogoje in postopke napotovanja pa v 4. do 9. členu ureja Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (v nadaljevanju ZČmIS)[3].

Potrdilo A1 se lahko izda za predvideno trajanje napotitve za delo do 24 mesecev. Za napotene delavce, upoštevaje navedeno uredbo, velja, da ostanejo socialno zavarovani v državi svojega delodajalca, če njihova napotitev ni daljša od obdobja dveh let.

[1] Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/06)

[2] Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ((UL L 166, 30.4.2004, p.1)

[3] Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list RS, št. 10/17)