Svetovni dan dostojnega dela zaznamujemo od leta 2008, ko ga je za 7. oktober razglasila Mednarodna konfederacija sindikatov.
Dostojno delo zajema različne vidike dela, delovnega okolja in pravic delavcev. Mednarodna organizacija dela (ILO)označuje z izrazom dostojno delo skupek naslednjih vidikov dela: priložnost za delo s poštenim dohodkom, varnost na delovnem mestu, socialno varstvo za posameznike in družine, možnost za osebni razvoj in socialne vključenosti, svoboda izražanja skrbi in težav pri delu ter sodelovanje pri odločitvah, povezanih z življenjem delavcev, in enake možnosti za vse.
Dostojno delo je bilo septembra 2015 na Vrhu Organizacije združenih narodov vključeno v Agendo 2030 za trajnostni razvoj. Omenjena agenda določa 17 ciljev trajnostnega razvoja. Osmi izmed njih je spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse. Doseganje oz. uresničevanje postavljenih ciljev spremljamo z izbranimi razpoložljivimi in za Slovenijo in celotno Evropsko unijo relevantnimi kazalniki.
Delovno aktivni in dolgotrajno brezposelni
Pomembna mednarodno primerljiva kazalnika razmer na trgu dela v določeni državi sta stopnja delovne aktivnosti in stopnja dolgotrajne brezposelnosti. Stopnja delovne aktivnosti je vodilni kazalnik strategije Evropa 2020.
Med prebivalci Slovenije, starimi 20–64 let, je bilo v letu 2017 73,4 % delovno aktivnih. Prva po deležu delovno aktivnih v tej starostni skupini je bila Švedska (81,8 %), druga Nemčija (79,2 %), zadnja pa Grčija (57,8 %) in predzadnja Italija (62,3). Slovenija se je s tem kazalnikom uvrstila nad povprečje Evropske unije (72,1 %).
Kazalnik stopnja dolgotrajne brezposelnosti pove, koliko odstotkov aktivnih prebivalcev je bilo brezposelnih več kot eno leto. Lani jih je bilo v Sloveniji v starostni skupini 15–74 let 3,1 % (v celotni EU: 3,4 %). Z najnižjima stopnjama dolgotrajne brezposelnosti sta se v 2017 lahko ponašali Češka republika (1,0 %) in Združeno kraljestvo (1,1 %). Najvišjo v EU so imeli v Grčiji (15,6 %), drugo najvišjo pa v Španiji (7,7 %).
Vir: Statistični urad