Redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi morata biti v skladu z določilom 87. člena ZDR-1 izraženi v pisni obliki. To velja za redno in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo izda delodajalec, kot tudi za redno in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo izda delavec.
Delodajalec mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z 2. odstavkom 87. člena ZDR-1 pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ob odpovedi pa mora v skladu s 3. odstavkom 87. člena ZDR-1 delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Napačno obvestilo o pravnem varstvu ne more biti v škodo delavca.
Določilo 2. odstavka 86. člena ZDR je določalo obveznost delodajalca, da v odpovedi obrazloži odpovedni razlog, medtem ko 2. odstavek 87. člena ZDR-1 določa, da mora delodajalec v odpovedi obrazložiti dejanski odpovedni razlog. Navedeno pomeni, da ne zadošča, da delodajalec v odpovedi iz zakona prepiše pravno kvalifikacijo odpovednega razloga, brez obrazložitve dejanskih, konkretnih razlogov.
Zaradi nejasnosti v praksi glede sankcije,<Sankcije> če odpoved pogodbe o zaposlitvi ne vsebuje obvestila delavcu o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, ZDR-1 v 3. odstavku 87. člena določa, da obvestilo o pravnem varstvu, pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve ni več obvezna vsebina odpovedi, zato napačno obvestilo oziroma opustitev tega obvestila ne vpliva na zakonitost odpovedi. Še vedno pa je delodajalec delavca dolžan obvestiti o:
Nespoštovanje te obveznosti v skladu z določilom 10. alineje 1. odstavka 219. člena ZDR-1 prestavlja prekršek, za katerega se delodajalca kaznuje z globo od 750 do 2.000 evrov.