Novi ZDR-1 je zvišal starost delavcev, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je zakonodajalec sledil zvišanju starosti, ki se zahteva za starostno upokojitev delavcev po pokojninski zakonodaji. Posledično določilo tudi ne govori več o starejših delavcih, pač pa o delavcih pred upokojitvijo. ZDR-1 je tako ohranil termin »starejši delavci« (še vedno gre za delavce, starejše od 55 let) le v določilih, kjer ureja druga varstva takšnih delavcev (glede omejitev delovnega časa, letnega dopusta ipd.).

Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so določeni v 27. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 96/2012 s spr.; v nadaljevanju: »ZPIZ-2«).

   

Pravica do starostne pokojnine

Za pridobitev pravice do starostne pokojnine morate izpolniti naslednje pogoje:

• predpisano starost,

• pokojninsko dobo, zavarovalno dobo ali pokojninsko dobo brez dokupa v določenem trajanju in

• prenehanje obveznega zavarovanja.

Pogoji (splošno)

• 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa,

• 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe.

Delodajalec v skladu z določilom 1. odstavka 114. člena ZDR-1 ne sme delavcu, ki:

• je dopolnil starost 58 let ali

• mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe,

brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Varstvo po 1. odstavku 114. člena ZDR-1 v skladu z 2. odstavkom 114. člena ZDR-1 ne velja:

• če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino,

• če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ali v skladu z 92. členom ZDR-1,

• če delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 114. členu ZDR-1, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s 3. alinejo 2. odstavka 114. člena ZDR-1,

• v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca¹.

Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 114. člena ZDR-1 pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Varstvo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Jasno je torej, da je zakonsko varstvo delavcev (zaradi dosežene starosti oziroma pokojninske dobe) omejeno zgolj na varstvo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pa še to le za primere, kadar ni izpolnjen eden od pogojev, določenih v 2. odstavku 114. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da delodajalec tudi delavcu, ki je (zaradi dosežene starosti ali pokojninske dobe) varovan pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, lahko redno ali izredno odpove pogodbo o zaposlitvi iz drugih, z zakonom določenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem je treba izrecno opozoriti, da mora takšen, zakonski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi dejansko ostajati, prav tako pa mora biti utemeljen, tj. ob upoštevanju interesov obeh pogodbenih strank mora onemogočati nadaljevanje delovnega razmerja. Starost se namreč v skladu z 9. alinejo 90. člena ZDR-1 šteje za neutemeljen odpovedni razlog, zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu zaradi njegove starosti (četudi ta npr. še ni varovan pred odpovedjo) nezakonita.

Primera redne odpovedi

Najbolj pogosta primera redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcu, ki bi sicer užival varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 114. člena ZDR-1, sta primera, ko:

• delodajalec delavcu ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ponudi novo ustrezno zaposlitev pri sebi (91. člen ZDR-1) ali pri drugem delodajalcu (92. člen ZDR-1);

• je delavcu po odpovedi zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino v skladu z določili ZUTD.

Do leta 2007 (novela ZDR-A) starejšem delavcu ni bilo mogoče zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove. Tako široko pravno varstvo pred odpovedjo je delodajalcem onemogočalo reorganizacijo, delovnih mest, ki so jih zasedali starejši delavci pa delodajalec sploh ni mogel ukinjati, kar je v praksi povzročalo nemalo težav. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove starejšemu delavcu je bila avtomatično nezakonita, če starejši delavec nove pogodbe o zaposlitvi ni podpisal. Takšno široko, dejansko absolutno pravno varstvo je ukinila že novela ZDR-A, ZDR-1 pa je pravno varstvo še nekoliko zožil, saj delodajalcu omogoča, da delavcu ponudi novo ustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu. Sedaj delodajalec lahko zakonito redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcu, ki bi sicer užival pravno varstvo v skladu s 1. odstavkom 114. člena ZDR-1, če mu ob tem ponudi novo ustrezno zaposlitev pri sebi oziroma pri drugem delodajalcu. Ustreznost ponujene zaposlitve se presoja v skladu z 91. in 92. členom ZDR-1.

Drugi primer, ko delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcu, ki bi sicer užival pravno varstvo pred odpovedjo v skladu s 1. odstavkom 1 4. člena ZDR-1, pa predstavlja primer, ko je delavcu po odpovedi zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino v skladu z določili ZUTD. Za takšne primere je zakonodajalec ocenil, da bo delavcem do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino zagotovljen življenjski standard, zaradi česar niso upravičeni do pravnega varstva po 1. odstavku 1 4. člena ZDR-1.

Pravica do denarnega nadomestila je določena z Zakonom o urejanju trga dela (Ur. list RS, št. 80/10 s spr.; v nadaljevanju: »ZUTD«). V skladu z določilom 1. odstavka 60. člena ZUTD ima brezposelna oseba pravico do denarnega nadomestila v trajanju:

• 3 mesecev za zavarovalno dobo od 9 mesecev do 5 let,

• 6 mesecev za zavarovalno dobo od 5 do 15 let,

• 9 mesecev za zavarovalno dobo od 15 do 25 let,

• 12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let,

• 19 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let,

• 25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let.

Glede na to, da je trajanje pravice do denarnega nadomestila v skladu z ZUTD odvisno od zavarovalne dobe delavca (maksimalno trajanje pravice do denarnega nadomestila je omejeno na 25 mesecev za delavce, starejše od 55 let in z več kot 25 leti zavarovalne dobe), se mora delodajalec, preden se odloči za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, skrbno prepričati o tem, kdaj bo delavec izpolnil pogoje za starostno upokojitev, najboljše s pridobitvijo teh podatkov od Zavoda RS za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Zaradi morebitne napake pri izračunu je namreč redna odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko nezakonita (ker delavcu po odpovedi ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino).

Sodna praksa

V zadevi pod opr. št. VIII Ips 137/2014 je Vrhovno sodišče RS presojalo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka (delodajalec) podala tožnici (delavki) 12. 10. 2012. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za ugotovitev, da tožnici na podlagi navedene odpovedi delovno razmerje ni prenehalo in zahtevek za vrnitev tožnice na delo ter priznanje pravic iz delovnega razmerja in povrnitev stroškov postopka. Glede ugotovitvenega zahtevka, da tožnici ob navedeni odpovedi ponujena nova pogodba o zaposlitvi za delovno mesto strokovne sodelavke – koordinacije projekta „A“ zanjo ni pomenila ustrezne zaposlitve, je sodišče s sklepom tožbo zavrglo. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Ob ugotovitvah, da je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto tajnice in delovno mesto skrbnice projekta „B“, da se je navedeni projekt s 30. 9. 2012 iztekel in da je bilo delovno mesto tajnice v mesecu oktobru 2012 s sklepom upravnega odbora tožene stranke ukinjeno, dela pa prerazporejena na druge izvajalce ter da je tožena stranka tožnici ob podaji odpovedi ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto s VII. stopnjo zahtevnosti, je soglašalo s presojo, da je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi in drugi pogoji za zakonitost odpovedi. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je tudi ob upoštevanju ugotovljenih dejstev sodišče zmotno presodilo, da pri toženi stranki ni šlo le za navidezno reorganizacijo in ukinitev tožničinega delovnega mesta tajnice in da realnih razlogov iz naslova domnevnega varčevanja za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bilo, saj je potreba po delih tajnice še vedno obstajala. Sicer pa delovno mesto tajnice, ki je bilo predvideno v statutu tožene stranke, ni moglo biti veljavno ukinjeno, ker o taki spremembi statuta pristojni organ ni odločal. Poleg tega je bilo tožnici ponujeno drugo delo na projektu, ki pri toženi stranki dejansko ni obstajal. Tako je tožena stranka tožnici ob odpovedi zgolj navidezno ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delo na drugem projektu (tudi sicer z mnogo nižjo plačo), da bi se v zvezi z odpovedjo izognila zaščiti, ki jo je tožnica uživala kot starejša delavka. Sodišču prve in druge stopnje je očitala bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker se ni opredelilo do izpovedb zakonite zastopnice tožene stranke, da bi tožnica v polovičnem delovnem času opravljala dela tajnice. To pomeni, da potreba po delu tožnice pri toženi stranki ni prenehala. Tožena stranka je v odgovoru prerekala utemeljenost revizijskih navedb in predlagala zavrnitev revizije. Vrhovno sodišče RS je pri presoji revizije ugotovilo, da revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker se tudi sodišče druge stopnje, kljub zatrjevanim pritožbenim navedbam, ni opredelilo do izpovedbe zastopnice tožene stranke o delu tožnice na tajniških delih v polovičnem delovnem času, ni utemeljen. Ob tako rekoč nespornem dejstvu, da je bila tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi za delo tajnice s polovično obremenitvijo in za delo skrbnice projekta „B“ s polovično obremenitvijo, je zastopnica tožene stranke izpovedala, da so po zaključku navedenega projekta razmišljali, da bi se tožnica zaposlila na delovnem mestu tajnice s polovičnim delovnim časom. Logičen je bil torej njen odgovor na posebno vprašanje tožnice, da bi v tem primeru pač opravljala dela tajnice. Glede na to, da potem do takšne rešitve ni prišlo (po izpovedbi zastopnice tožene stranke predvsem zato, ker tako tožnica ne bi mogla ostati v pokojninskem in invalidskem zavarovanju za poln delovni čas) in upoštevaje tudi druge dejanske ugotovitve, taka izpovedba ni mogla vplivati na drugačno odločitev sodišča v sporu, tako da ni šlo za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če se sodišče do navedene izpovedbe ni izrecno opredelilo. Na podlagi prve alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) je podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če prenehajo potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Pri tem lahko delodajalec na podlagi 114. člena ZDR starejšemu delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga le, če je delavec izpolnil vsaj minimalne pogoje za upokojitev oziroma te pogoje izpolni v času prejemanja nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ali če je delavcu hkrati ponujena druga ustrezna zaposlitev. Za odločitev v zadevi so bile pomembne naslednje ugotovitve sodišča, na katere je revizijsko sodišče vezano: (i) Tožnica je imela pri toženi stranki sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto tajnice v obsegu 50 odstotkov in za delovno mesto skrbnice projekta „B“ v obsegu 50 odstotkov. (ii) S 30. 9. 2012 je bil navedeni projekt oziroma njegovo financiranje zaključeno in je s tem prenehala potreba po delu tožnice na tem projektu. (iii) Tožena stranka je sklenila, da delo tajnice prevzameta neprofesionalna predsednica in podpredsednik tožene stranke. (iv) Ker je tako potreba po tožničinem delu pod pogoji iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi prenehala, ji je tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, hkrati pa je tožnici ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto strokovne sodelavke – koordinatorice projekta „A“ (VII. stopnja zahtevane izobrazbe z osnovno plačo, kot je bila predvidena za tovrstna delovna mesta in dodatkom za delovno dobo na podlagi določb Kolektivne pogodbe za javni sektor), s katerim je tožena stranka kandidirala na razpisu za pridobitev potrebnih sredstev. (v) Tožnica je podpis nove pogodbe o zaposlitvi odklonila. (vi) Kasneje tožena stranka dejansko ni uspela na razpisu za zagotovitev sredstev za vodenje navedenega projekta. Že zgolj glede na navedene dejanske ugotovitve sodišče ugotavlja, da je bil pri toženi stranki podan utemeljen poslovni razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi v smislu prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR (prenehanje potreb po njenem delu na delovnem mestu skrbnice projekta „B“ in drugačna organizacija izvajanja tajniških del). Ni šlo za navidezni razlog, saj je potreba po delu skrbnice projekta očitno dejansko prenehala, zaradi drugačne razporeditve tajniških del pa je prenehala potreba po delu na posebnem delovnem mestu tajnice. Tožnici je bila, kot starejši delavki, ob podani odpovedi ponujena druga ustrezna zaposlitev, tako da je bil izpolnjen tudi pogoj za zakonitost sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz druge alineje drugega odstavka 114. člena ZDR. Dejstvo, da kasneje zaradi nezagotovljenega financiranja do zaposlitve drugih delavcev na tem projektu ni prišlo, ne vpliva na izpolnitev navedenega pogoja, saj bi bila tožnica s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi kot starejša delavka še naprej varovana pred odpovedjo v smislu določb 114. člena ZDR, tudi če del na projektu „A“ zaradi nezagotovljenega financiranja ne bi mogla opravljati. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Višje delovno in socialno sodišče je v odločbi, opr. št. Pdp 1364/2014 z dne 14. 5. 2015, presojalo zakonitost redne odpovedi iz poslovnega razloga tožnici dne 15. 1. 2014. Tožnica je v postopku uveljavljala, da je kot delavka pred upokojitvijo varovana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je menila, da ji do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka manj kot pet let pokojninske dobe. Predložila je predhodno pisno informacijo o datumu izpolnitve pogojev za priznanje pravice do pokojnine z dne 15. 1. 2014, ki jo je izdal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), iz katere izhaja, da bo tožnica izpolnila pogoje za starostno upokojitev po določbi 27. člena v zvezi z določbo 28. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) dne 26. 9. 2018. Pri izračunu se je upoštevalo znižanje starostne meje zaradi skrbi za otroke, v trajanju 6 mesecev.

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo. Ugotovilo je, da je tožnica ob prejeti odpovedi pogodbe o zaposlitvi spadala v varovano kategorijo po 1. odstavku 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ker ji je, z upoštevanjem znižanja starostne meje za 6 mesecev zaradi skrbi za otroke, do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjkalo do 5 let pokojninske dobe. Tožena stranka tega ni upoštevala in od tožnice ni pridobila pisnega soglasja za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Skladno s takšno ugotovitvijo je sodišče prve stopnje zaključilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 1. 2014 že iz tega razloga nezakonita in je posledično delno ugodilo tožničinemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.

Višje sodišče je nato (na pritožbo tožene stranke) izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje, pri tem pa izpostavilo: »Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožena stranka podatkov o izračunu, kdaj bo tožnica izpolnila pogoje za starostno upokojitev, od ZPIZ-a ni pridobila, je pa za tožnico izračunala izpolnjevanje pogojev po svojem programu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi tožnica pridobila pravico do starostne pokojnine dne 26. 7. 2019, v primeru, da bi uveljavljala znižanje starostne meje zaradi uveljavljanja skrbi za otroke, pa bi to pravico pridobila dne 26. 9. 2018, kot enako izhaja iz izračuna tožene stranke (B/3) in izračuna ZPIZ-a (A/1), kar pa je v obdobju manj kot 5 let glede na dne 15. 1. 2014 podano odpoved pogodbe o zaposlitvi.

V skladu z določbo 1. odstavka 114. člena ZDR-1 v zvezi s prehodno določbo 226. člena ZDR-1 delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let (v letu 2014 starost 55 let) ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do 5. let pokojninske dobe, brez njegovega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so določeni v 27. členu ZPIZ-2, 28. člen ZPIZ-2 pa ureja znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Sodišče prve stopnje se je pri presoji, ali je tožnica varovana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 114. členu ZDR-1, postavilo na stališče, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev upošteva tudi znižanje starostne meje zaradi skrbi za otroke. Takšno stališče je po presoji pritožbenega sodišča napačno. V skladu s takšnim stališčem je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je tožnica ob prejeti odpovedi pogodbe o zaposlitvi spadala v varovano kategorijo po 1. odstavku 114. člena ZDR-1, ker ji je z upoštevanjem znižanja starostne meje za 6 mesecev zaradi skrbi za otroke do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot 5 let pokojninske dobe, to je 4 leta, 8 mesecev in 14 dni in bi tožena stranka zato pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi morala pridobiti tožničino soglasje.

Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da znižanja starostne meje po 28. členu ZPIZ-2 ni mogoče upoštevati pri presoji, ali delavcu manjka do pet let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v zadevah Pdp 1494/2014 z dne 15. 3. 2015 in Pdp 1138/2014 z dne 18. 3. 2015. V skladu z zakonsko ureditvijo je namreč od zavarovanca odvisno, ali bo za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljal znižanje starostne meje in na ta način izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato pri razlagi pojma „izpolnitev pogojev za starostno upokojitev“ v skladu s 1. odstavkom 114. člena ZDR-1 ni mogoče upoštevati znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Na takšno stališče se je Vrhovno sodišče RS postavilo v zvezi z upoštevanjem dodane dobe (193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/1999 in nadalj.), vendar ga je mogoče upoštevati tudi v konkretnem primeru, saj je tako uveljavljanje dodane dobe, kot tudi znižanje starostne meje, odvisno od volje zavarovanca (glej sodbo VS RS, opr. št. VIII Ips 161/2014 z dne 8. 12. 2014). Presoja, ali je delavec, kateremu ima delodajalec namen odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, varovan pred odpovedjo v skladu s 114. členom ZDR-1, mora temeljiti na z vidika delodajalca objektivnih okoliščinah. Delodajalec namreč zgolj na podlagi takšnih objektivnih okoliščinah, ki jih je mogoče ugotoviti že v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, lahko z gotovostjo ugotovi, ali ima delavec varstvo pred odpovedjo ali ne. Uveljavljanje znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni objektivna okoliščina, ki bi bila delodajalcu znana že ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je pri presoji, ali delavcu manjka do pet let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, ni mogoče upoštevati.

Glede na ugotovitev, da bi tožnica pridobila pravico do starostne pokojnine dne 26. 7. 2019, brez upoštevanja starostne meje zaradi uveljavljanja skrbi za otroka, tožnica ne spada v varovano kategorijo delavcev pred upokojitvijo, ki so varovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v skladu z določbo 1. odstavka 114. člena ZDR-1, saj v obdobju 5 let po podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, še ne bo izpolnila pogojev za starostno upokojitev.«

Višje delovno in socialno sodišče je v odločbi, opr. št. Pdp 1138/2014 z dne 18. 3. 2015, presojalo zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici, ki je bila ob podaji stara 52 let in je imela dopolnjenih 35 let delovne dobe.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi spoznalo za zakonito. Ugotovilo je, da tožnica ne spada v varovano kategorijo delavcev, ki v skladu z določbo 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) uživajo posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in da je tožena stranka dokazala utemeljenost poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 2. 2014, to je prenehanje potreb po tožničinem delu na delovnem mestu prodajalec, v posledici racionalizacije poslovanja.

Višje sodišče je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ob tem pa navedlo: »V skladu z določbo 1. odstavka 114. člena ZDR-1 v zvezi s prehodno določbo 226. člena ZDR-1 delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let (v letu 2014 starost 55 let) ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do 5 let pokojninske dobe, brez njegovega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so določeni v 27. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2; Ur. l. RS, št. 96/2012 in nadaljnji). V skladu s 1. odstavkom 27. člena ZPIZ-2 zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. V 3. odstavku istega člena pa je določeno, da ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, februarja 2014, stara 52 let in je imela dopolnjenih 35 let pokojninske dobe. Glede na to, da tožnica ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila stara 58 let, oziroma glede na prehodno obdobje v letu 2014 55 let, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da starostni pogoj po določbi 114. člena ZDR-1 v zvezi z določbo 226. člena ZDR-1 ni izpolnjen. Izpolnjen pa tudi ni drugi pogoj po določbi 114. člena ZDR-1, da delavcu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitve manjka do pet let pokojninske dobe, saj tožnica tudi 5 let po odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v letu 2019), kljub morebitnemu izpolnjevanju pogoja dopolnjene pokojninske dobe, ne bo izpolnila starostnega pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine po določbi 27. člena ZPIZ-2. Oba pogoja, starost upravičenca in število let pokojninske dobe, pa morata biti izpolnjena kumulativno.

Glede na navedene ugotovitve je pravilen materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ne spada v varovano kategorijo delavcev pred upokojitvijo, ki so varovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v skladu z določbo 114. člena ZDR-1 v zvezi z določbo 226. člena ZDR-1 in izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni nezakonita.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da varstvo po določbi 1. odstavka 114. člena ZDR-1 velja, ker tožnici ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino. V določbi 2. odstavka 114. člena ZDR-1 je med drugim določeno, da varstvo po prejšnjem odstavku ne velja, če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino. Navedeno pomeni, da tudi v primeru, če delavec spada v kategorijo varovanih delavcev pred upokojitvijo, ni avtomatično upravičen do varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po določbi 1. odstavka 114. člena ZDR-1, temveč je potrebna še presoja po 2. odstavku istega člena, ki pa določa v katerih primerih varstvo po prejšnjem odstavku ne velja. Iz citirane določbe torej jasno izhaja, da je presoja po 2. odstavku mogoča zgolj v primeru, če je delavka varovana kategorija upokojencev, ki uživa varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. odstavku istega člena. Glede na ugotovitev, da tožnica ni varovana kategorija delavcev pred upokojitvijo, presoja, ali je upravičena do varstva iz razloga, ker ji ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino, ne pride v poštev.«

Glede izpolnjevanja pogojev za upokojitev višje sodišče izpostavlja še: »… tudi sicer znižanja starostne meje po 28. členu ZPIZ-2 ni mogoče upoštevati pri presoji, ali delavcu manjka do pet let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v zadevi opr. št. Pdp 1494/2014 z dne 15. 3. 2015. V skladu z zakonsko ureditvijo je namreč od zavarovanca odvisno, ali bo za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljal znižanje starostne meje in na ta način izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato pri razlagi pojma „izpolnitev pogojev za starostno upokojitev“ v skladu s 1. odstavkom 114. člena ZDR-1 ni mogoče upoštevati znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Na takšno stališče se je Vrhovno sodišče RS postavilo v zvezi z upoštevanjem dodane dobe (193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/1999 in nadalj.), vendar ga je mogoče upoštevati tudi v konkretnem primeru, saj je tako uveljavljanje dodane dobe, kot tudi znižanje starostne meje odvisno od volje zavarovanca (glej sodbo VS RS, opr. št. VIII Ips 161/2014 z dne 8. 12. 2014). Presoja, ali je delavec, kateremu ima delodajalec namen odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, varovan pred odpovedjo v skladu s 114. členom ZDR-1 mora temeljiti na z vidika delodajalca objektivnih okoliščinah. Delodajalec namreč zgolj na podlagi takšnih objektivnih okoliščinah, ki jih je mogoče ugotoviti že v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga lahko z gotovostjo ugotovi, ali ima delavec varstvo pred odpovedjo ali ne. Uveljavljanje znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni objektivna okoliščina, ki bi bila delodajalcu znana že ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je pri presoji, ali delavcu manjka do pet let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, ni mogoče upoštevati.«

Viri

Odločba Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 1364/2014 z dne 14. 5. 2015.

Odločba Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 1138/2014 z dne 18. 3. 2015.

Odločba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 137/2014 z dne 27. 10. 2014.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/2013, 78/2013 – popr., 47/2015 – ZZSDT.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Ur. l. RS, št. 42/2002, 79/2006 – ZZZPB-F, 46/2007 – Odl. US, 103/2007, 45/2008 – ZArbit, 83/2009 – Odl. US, 40/2012 – ZUJF.

---

1. Ker se prisilne poravnave ne šteje za primer prenehanja delodajalca, velja določilo 1. odstavka 114. člena ZDR-1 tudi v primerih potrjene prisilne poravnave.↩