Odpoved pogodbe o zaposlitvi tekom prisilne poravnave

17. 8. 2023
Ali lahko podjetje odpusti zaposlene tekom postopka prisilne poravnave v primeru, da odpuščanja (odpovedi pogodb o zaposlitvi) niso predvidene v postopku načrtu finančnega prestrukturiranja?

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1)[1] vsebuje posebno poglavje glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi v postopkih zaradi insolventnosti, postopkih prisilnega prenehanja in v drugih primerih prenehanja delodajalca. Gre torej za posebne primere redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri katerih je treba upoštevati splošna pravila, ki veljajo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, razen če je v tem posebnem poglavju kaj določeno oz. urejeno drugače. Navedeno med drugim nujno pomeni tudi, da mora seveda v vsakem posameznem primeru obstajati utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Seveda pa lahko delodajalci oz. upravitelji v teh postopkih uporabijo tudi druge vrste odpovedi pogodb o zaposlitvi in druge načine prenehanja delovnih razmerij, kjer pa morajo upoštevati splošno ureditev.

Primer prisilne poravnave je urejen v 105. členu ZDR-1, ki določa, da v primeru s sklepom sodišča potrjene prisilne poravnave, lahko delodajalec s 30-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi delavcem, če so odpovedi pogodb o zaposlitvi delavcev predvidene v načrtu finančnega prestrukturiranja kot eden od posebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja. Za možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (iz poslovnega razloga) po tem členu je torej bistveno, da je s sklepom potrjena prisilna poravnava ter da so odpovedi pogodb o zaposlitvi delavcev predvidene v načrtu finančnega prestrukturiranja kot eden posebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja. Če ti pogoji niso izpolnjeni, odpoved pogodbe o zaposlitvi po tem členu ni mogoča, je pa seveda možno, kot navedeno že prej, uporabiti druge vrste odpovedi pogodb o zaposlitvi in načinov prenehanja delovnega razmerja, v skladu z njihovo splošno ureditvijo.

Nadalje zakon določa še, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi v postopku prisilne poravnave, pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev izpolniti vse obveznosti iz poglavja o odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga. Ta obveznost delodajalca velja torej zgolj v primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi v postopku prisilne poravnave, če gre za večje število delavcev, sicer pa seveda ne.

Poleg 105. člena velja izpostaviti še 106. člen ZDR-1, ki določa, da imajo delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku prisilne likvidacije ali v primeru potrjene prisilne poravnave, pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1. Omenjena določba je sicer nepotrebna, saj, kot je bilo navedeno že uvodoma, gre za poseben primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za katerega pa veljajo posebnosti, predvidene v tem posebnem poglavju. Navedeno pomeni, da bi delavcem, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v primeru prisilne poravnave v skladu s 105. členom ZDR-1, šla pravica do odpravnine po 108. členu ZDR-1 v vsakem primeru, a določba 106. člena ZDR-1 to še posebej poudarja. Velja pa na tem mestu poudariti določilo petega odstavka 108. člena ZDR-1, ki določa, da se lahko v postopku prisilne poravnave delavec in delodajalec pisno sporazumete o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po prvem odstavku 108. člena ZDR-1, če bi zaradi izplačila odpravnine bil ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.

Razen posebnosti, ki so torej urejene z zgoraj omenjenimi določbami, tudi za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi v postopku prisilne poravnave veljajo splošna določila zakona o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (med njimi velja omeniti tudi posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi itd.). Prav tako lahko delodajalec tudi v primeru prisilne poravnave uporabi druge vrste odpovedi pogodb o zaposlitvi in druge načine prenehanja delovnega razmerja, v skladu z njihovo splošno ureditvijo.

Pripravila: Tanja Bohl, odvetnica

[1] Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) Ur. l. RS, št. 21/2013, 78/2013 - popr., 47/2015 - ZZSDT, 33/2016 - PZ-F, 52/2016, 15/2017.

Nazaj