Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca

Razloge, zaradi katerih lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, določa 1. odstavek 110. člena ZDR-1. Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:

• delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,

• delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,

• je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,

• delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,

• je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,

• delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,

• se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,

• delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

110. člen ZDR-1 ne vsebuje več odpovednega razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. Ta je namreč v skladu z določilom 5. alineje 1. odstavka 89. člena ZDR po novem samostojni odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s 7-dnevnim odpovednim rokom.

V praksi so najpogostejše izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 (prej 1. in 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR). Ta dva odpovednega razloga se neposredno navezujeta na najhujše kršitve delovnih obveznosti.

Odpovedni razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1

V primeru odpovednega razloga po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1gre za tiste kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja. Ta odpovedni razlog v praksi pri delodajalcih (sploh manjših oziroma srednje velikih delodajalcih) večkrat povzroča težave, saj ti pogosto ne vedo, katero kazenskopravno določilo Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) najbolj ustreza dejanski kršitvi delavca. S tem v zvezi je treba opozoriti, da se je v zvezi z obveznostjo delodajalca okvalificirati kršitev delavca kot kršitev z znaki kaznivega dejanja že oblikovala sodna praksa, ki je zavzelastališče, da sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja. Vrhovno sodišče RS je v sodbi pod opr. št. VIII Ips 30/2012 z dne 3. 9. 2012 izrecno navedlo, da mora izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR (sedaj 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1) vsebovati opis domnevnega kaznivega dejanja dovolj določno, pravna kvalifikacija dejanja pa je pridržana sodišču. Podobno je Vrhovno sodišče RS v sodbi pod opr. št. VIII Ips 105/2010 z dne 24. 1. 2012 zavzelo stališče, da sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja v izredni odpovedi, temveč na opis dejanja – ta opis mora biti takšen, da iz njega izhajajo znaki kaznivega dejanja, saj sodišče v sodnem sporu ne more ugotavljati morebitnih drugih kršitev ali razlogov za izredno odpoved, na katere se ni skliceval že deloda- jalec. Navedeno ne pomeni, da delodajalec dejanske podlage v zvezi z odpovednimi razlogi v sodnem postopku ne bi mogel dokazovati tudi z drugimi - naknadno ugotovljenimi dejstvi oziroma dokazi, ki ta dejstva potrjujejo.

Vse navedeno pomeni, da mora delodajalec v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhajajo konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev, ni pa mu treba v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi določiti pravilne pravne kvalifikacije delavčeve kršitve.

Odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1

Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Glede na besedilo 2. alineje 1. odstavka 110. člena ZDR-1 je treba opozoriti, da sodišče v vsakem posameznem primeru presoja, ali:

• je očitana kršitev dokazana,

• je posamezna kršitev obveznosti iz delovnega razmerja takšne narave, da jo je mogoče opredeliti kot hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja,¹

• je dokazana zatrjevana oblika krivde in

• kršitev onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja do poteka odpovednega roka.

Glede na vse navedeno je delodajalec dolžan v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 obrazložiti, zakaj je konkretna kršitev, ki se očita delavcu, takšna, da gre za hujšo kršitev, opredeliti pa mora tudi obliko krivde, s katero je delavec izvršil kršitev². Ne glede na to, da se je sodna praksa opredelila, da delodajalec nezmožnost nadaljevanje delovnega razmerja lahko dokazuje šele v sodnem postopku³, je smiselno, da delodajalec že v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navede tiste relevantne okoliščine, zaradi katerih z delavcem ni more nadaljevati delovnega razmerja niti do poteka odpovednega roka.

Odpovedni razlog po 3. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1

Odpovedni razlog po 3. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 je nov razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec namreč v skladu s 3. alinejo 1. odstavka 110. člena ZDR-1 izredno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, če je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Predmetni odpovedni razlog je bil dodan zato, ker so se v praksi pojavljali primeri, ko se je šele v času trajanja delovnega razmerja izkazalo, da je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela (spričevala, potrdila o izpolnjevanju posebnih pogojev dela, potrdila o posebnih znanjih in kompetencah ipd.).

Odpovedni razlog po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1

Posebnost odpovednega razloga po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 (delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti) je v tem, da delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Vrhovno sodišče RS je v zadevi pod opr. št. VIII Ips 66/2011 z dne 20. 3. 2012 zavzelo stališče, da določba tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR (sedaj 4. alineje 1. odstavka 110. člena ZDR-1), ki je prišla v spremenjen in dopolnjen tekst zakona z novelo ZDR-A na pobudo in opozorila delodajalcev, ne vsebuje presoje o (ne)upravičeni odsotnosti delavca z dela. Zakonska določba je tudi pomensko jasna in ne zahteva posebne razlage. Odločilno je le, da delavec o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, ob tem da njegova odsotnost traja najmanj pet dni zaporedoma, kljub temu, da bi o razlogih svoje odsotnosti delodajalca lahko obvestil. Če pride le do kršitve, ki se nanaša na neupravičeno odsotnost, takšna odsotnost ne predstavlja kršitve po tretji, temveč drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR; ob takšni kršitvi pa ZDR ne omogoča prenehanja pogodbe o zaposlitvi delavcu že s prvim dnem neupravičene odsotnosti oziroma izostanka.

Tretja alineja prvega odstavka 111. člena ZDR kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi določa, da delavec najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Razlog za izredno odpoved po določenem trajanju izostanka delavca torej predstavlja neobveščanje delavca o razlogih odsotnosti, kljub temu, da bi to obveščanje moral in mogel opraviti, ne pa vprašanje, ali je bila njegova odsotnost upravičena ali neupravičena. Dejstvo upravičene oziroma neupravičene odsotnosti je lahko pomembno za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi le glede datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi, saj v primeru drugega odstavka 111. člena ZDR, ki se sklicuje na tretjo alinejo prejšnjega odstavka, delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene (!) odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi.

Odpovedni razlog po 5. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1

V skladu z določilom 5. alineje 1. odstavka 110. člena ZDR-1 lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela.

Treba je razlikovati med primeri, ko je delodajalec v skladu z določilom 5. alineje 1. odstavka 110. člena ZDR-1 upravičen izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi in med primeri, ko pride zaradi delavčevega prestajanja zaporne kazni, izrečenega vzgojnega, varnostnega, varstvenega ukrepa ali sankcije za prekršek, zaradi katerih ne more opravljati dela šest mesecev ali manj, obveznega ali prostovoljnega služenja vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, vpoklica pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ter poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite, pripora in v drugih primerih, ki jih določajo zakon, kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi, do suspenza pogodbe o zaposlitvi v skladu z določilom 1. odstavka 53. člena ZDR-1.⁴ Bistvena razlika med razlogi za suspenz pogodbe o zaposlitvi in razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 5. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 je v času trajanja delavčeve odsotnosti oziroma prepovedi opravljanja dela. Če traja ta 6 mesecev ali manj, gre za razlog za suspenz pogodbe o zaposlitvi, delodajalec pa delavcu ne sme izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi na podlagi 5. alineje 1. odstavka 110. člena ZDR-1.

Odpovedni razlog po 6. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1**

V skladu s 6. alinejo 1. odstavka 110. člena ZDR-1 lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če ta odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku. Ta odpovedni razlog je opredeljen tudi v določilu 7. odstavka 75. člena ZDR-1. Pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku, odpove delodajalec prenosnik.

Odpovedni razlog po 7. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1

Na podlagi določila 7. alineje 1. odstavka 110. člena ZDR-1 lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če se ta v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo.

Kot že omenjeno suspenz pogodbe o zaposlitvi nastopi v skladu s 1. odstavkom 53. člena ZDR-1, če delavec:

• zaradi prestajanja zaporne kazni, izrečenega vzgojnega, varnostnega, varstvenega ukrepa ali sankcije za prekršek, zaradi katerih ne more opravljati dela šest mesecev ali manj,

• obveznega ali prostovoljnega služenja vojaškega roka,

• opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije,

• vpoklica pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ter

• poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite,

• pripora in

• v drugih primerih, ki jih določajo zakon, kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi,

začasno preneha opravljati delo.

Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi namreč pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela, mirujejo. Delavec se ima po prenehanju zgoraj naštetih razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi, pravico in dolžnost vrniti na delo najkasneje v roku petih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe. S tem dnem preneha suspenz pogodbe. Če se delavec v predpisanem roku neupra- vičeno ne vrne na delo in mu je izrečena izredna odpoved v skladu s sedmo alinejo 1. odstavka 110. člena ZDR-1, traja suspenz pogodbe do začetka učinkovanja izredne odpovedi.

Odpovedni razlog po 8. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1

Odpovedni razlog po 8. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 določa, da je mogoče delavcu izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Konkretni odpovedni razlog je torej sestavljen iz več možnih delavčevih kršitev, in sicer:

• nespoštovanja navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe,

• opravljanja pridobitnega dela v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe,

• potovanja iz kraja svojega bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije.

V sodbi pod opr. št. Pdp 957/2007 z dne 25. 10. 2007 je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani zavzelo stališče, da “…osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija opredeli začasno zadržanost z dela z datumom njenega začetka in zaključka ter zavarovancu poda navodila o ravnanju v času zadržanosti z dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi…). V času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege mora zavarovanec, ki se zdravi doma, biti na svojem domu. Odsotnost z doma je možna ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja oziroma, če zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredijo ali dovolijo. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika. V primerih kršenja navodil mora imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija pozvati zavarovano osebo na sejo senata in ugotoviti, ali so še podani razlogi za začasno nezmožnost za delo. Četudi delavec krši navodila o ravnanju v času zadržanosti z dela, je pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi potrebno ugotoviti, ali je tako ravnal iz opravičljivih razlogov. V konkretnem primeru so si navodila imenovanega zdravnika in lečečega zdravnika (delno) nasprotovala, tožnik pa je spoštoval slednja, zaradi česar ni mogoče šteti, da je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma da zaradi takšnega ravnanja z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati…”. Na podobno stališče se je postavilo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi pod opr. št. VIII Ips 6/2010 z dne 6. 9. 201 , ko je navedlo, da “…je bistvo zdravnikovih navodil usmerjanje poteka zdravljenja. Zato je ravnanja, ki so „formalno“ v nasprotju z danimi zdravnikovimi navodili, treba presojati z vidika vpliva na potek zdravljenja…”.

Učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi učinkuje z vročitvijo delavcu. Izjemo predstavlja izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1. V tem primeru delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi.

Prepoved opravljanja dela za čas postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi

V primerih, ko:

• delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja (1. alineja 1. odstavka 110. člena ZDR-1),

• delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja 1. odstavka 110. člena ZDR-1) ali

• je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela (5. alineja 1. odstavka 110. člena ZDR-1), lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.