Evropska komisija je države članice danes pozvala, naj v okviru tekočega prizadevanja za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti v Evropi posodobijo svoje sisteme minimalnega dohodka.

Namen predlaganega priporočila Sveta o zadostnem minimalnem dohodku za aktivno vključevanje je začrtati, kako lahko države članice posodobijo svoje sisteme minimalnega dohodka, da bi bili ti učinkovitejši pri odpravljanju revščine, hkrati pa spodbujali vključevanje delazmožnih oseb na trg dela.

Minimalni dohodek pomeni denarna plačila, ki gospodinjstvom, ki jih potrebujejo, pomagajo doseči določeno raven prihodka, da lahko plačajo račune in dostojno živijo. Še zlasti so pomembna v času upada gospodarske rasti, saj pomagajo ublažiti padec dohodkov gospodinjstev pri ljudeh v največji stiski, s čimer prispevajo k trajnostni in vključujoči rasti. Običajno jih dopolnjujejo dajatve v naravi, ki omogočajo dostop do storitev, in usmerjene spodbude za dostop do trga dela. Sistemi minimalnega dohodka tako niso pasivno orodje, temveč odskočna deska za izboljšanje vključenosti in zaposlitvenih možnosti. Dobro zasnovani sistemi minimalnega dohodka vzdržujejo ravnovesje med zmanjševanjem revščine, spodbudami za delo in vzdržnostjo proračunskih stroškov.

Sistemi minimalnega dohodka in socialnovarstvene mreže morajo vključevati dovolj spodbud in podpore za delazmožne upravičence, da ponovno vstopijo na trg dela. Prav tako bi morali pomagati pri uresničevanju potenciala zelenega in digitalnega prehoda, tako da podpirajo prehajanje na trgu dela in aktivno udeležbo prikrajšanih oseb.

Družbene in gospodarske prednosti ustreznih in usmerjenih socialnovarnostnih mrež so postale še pomembnejše v času omejitev gibanja zaradi pandemije COVID-19. Zadosten minimalni dohodek je zelo pomemben v trenutnih razmerah porasta cen energije in inflacije po ruski invaziji v Ukrajino, saj so lahko dohodkovni ukrepi specifično namenjeni ranljivim skupinam.

Predlog bo prispeval k uresničitvi socialnih ciljev EU za leto 2030, da se število oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali izključenosti, zmanjša za vsaj 15 milijonov, kot je določeno v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic. Prav tako bo državam članicam pomagal doseči cilj, da je vsaj 78 % prebivalstva v starosti od 20 do 64 let zaposlenih.

Izvršni podpredsednik Valdis Dombrovskis, pristojen za gospodarstvo za ljudi, je povedal: „Sistemi socialne zaščite odpravljajo socialne neenakosti in razlike. Ljudem, ki ne morejo delati, zagotavljajo dostojno življenje, delazmožne pa spodbujajo k ponovni vključitvi na trg dela. Številni ljudje se težko prebijajo skozi mesec, zato je pomembno, da države članice jeseni posodobijo socialnovarnostne mreže s pristopom aktivnega vključevanja, da se zagotovi pomoč ljudem v največji stiski. Tako bomo lahko odpravljali revščino in socialno izključenost ter več ljudem pomagali, da se v teh težkih časih vključijo na trg dela.“

Evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit je dodal: „Danes je v EU več kot petina ljudi izpostavljenih tveganju revščine in socialne izključenosti. Sistemi minimalnega dohodka sicer obstajajo v vseh državah članicah, vendar analize kažejo, da niso vedno zadostni, ne dosegajo vseh, ki jih potrebujejo, in ne spodbujajo ljudi k ponovni vključitvi na trg dela. V času vse višjih življenjskih stroškov in vse večje negotovosti moramo zagotoviti ustreznost naših socialnovarnostnih mrež. Zlasti moramo poskrbeti, da se mladi vrnejo na trg dela, tudi s pomočjo dohodkovne podpore, tako da ne bodo padli v začaran krog izključenosti.“

Dobro zasnovane socialnovarstvene mreže za pomoč ljudem v stiski

Minimalni dohodek obstaja sicer v vseh državah članicah, vendar se njegova ustreznost, doseg in učinkovitost zelo razlikujejo.

Današnji predlog priporočila Sveta ponuja jasne smernice za države članice o tem, kako zagotoviti, da bodo sistemi minimalnega dohodka učinkoviti pri odpravljanju revščine in spodbujanju aktivnega vključevanja v družbo in na trge dela.

Državam članicam se priporoča, naj:

• izboljšajo zadostnost dohodkovne podpore:
• raven dohodkovne podpore določijo na podlagi pregledne in zanesljive metodologije,
• ob ohranjanju spodbud za delo zagotovijo, da se pri dohodkovni podpori postopoma upošteva več meril zadostnosti. Države članice bi morale zadostno raven dohodkovne podpore doseči najpozneje do leta 2030, ob tem pa ohraniti vzdržnost javnih financ,
• raven dohodkovne podpore vsako leto pregledajo in po potrebi prilagodijo;
• izboljšajo pokritost z minimalnim dohodkom in njegovo uveljavljanje:
• merila za upravičenost bi morala biti pregledna in nediskriminatorna. Za spodbujanje enakosti spolov in ekonomske neodvisnosti, zlasti žensk in mladih odraslih, bi morale države članice na primer olajšati prejemanje dohodkovne podpore na osebo namesto na gospodinjstvo, pri čemer se ne bi nujno povišala celotna raven dajatev za gospodinjstvo. Poleg tega so potrebni dodatni ukrepi za uveljavljanje minimalnega dohodka pri enostarševskih gospodinjstvih, ki jih večinoma vodijo ženske,
• postopki vložitve vloge bi morali biti dostopni in poenostavljeni ter podprti z uporabniku prijaznimi informacijami,
• odločbo o vlogi za minimalni dohodek bi bilo treba izdati v 30 dneh od vložitve z možnostjo pregleda odločbe,
• sistemi minimalnega dohodka bi morali biti odzivni na socialno-ekonomske krize, na primer z uvedbo dodatne prožnosti glede upravičenosti;
• izboljšajo dostop do vključujočih trgov dela:
• z aktivacijskimi ukrepi bi se morale zagotoviti zadostne spodbude za (ponovni) vstop na trg dela, s posebnim poudarkom na pomoči mladim odraslim,
• sistemi minimalnega dohodka bi morali ljudem pomagati najti in obdržati zaposlitev, na primer z vključujočim izobraževanjem in usposabljanjem ter podporo pri iskanju dela in po vključitvi ter mentorstvom,  
• obstajati bi morala možnost kombiniranja dohodkovne podpore z dohodki iz dela za krajša obdobja, na primer med poskusno dobo ali pripravništvom;
• izboljšajo dostop do omogočitvenih in osnovnih storitev:
• upravičenci in upravičenke bi morali imeti učinkovit dostop do kakovostnih omogočitvenih storitev, kot so zdravstveno varstvo in oskrba ter usposabljanje in izobraževanje. Ljudem v stiski bi morale biti na voljo storitve socialnega vključevanja, kot sta svetovanje in kovčing,
•  upravičenci in upravičenke bi morali imeti stalen in učinkovit dostop do osnovnih storitev, kot je energija;
• spodbujajo individualizirano podporo:
• države članice bi morale izvajati individualno, večdimenzionalno oceno potreb za opredelitev ovir, s katerimi se upravičenci in upravičenke soočajo pri socialnem vključevanju in/ali zaposlovanju, ter podpore, ki je potrebna za odpravo teh ovir,
• na podlagi tega bi morali upravičenci in upravičenke najpozneje v treh mesecih od dostopa do minimalnega dohodka prejeti načrt vključevanja, v katerem so opredeljeni skupni cilji, časovnica in prilagojen sveženj podpore za dosego teh ciljev;
• povečajo učinkovitost upravljanja socialnovarstvenih mrež na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pa tudi mehanizmov spremljanja in poročanja.

Državam članicam so na voljo finančna sredstva EU za podporo pri izboljšanju sistemov minimalnega dohodka in socialne infrastrukture z reformami in naložbami.

Boljše ocene učinka za pravične politike

Komisija danes predstavlja tudisporočilo o boljšem ocenjevanju distribucijskega učinka reform držav članic. Sporočilo zajema smernice o tem, kako politike bolje in pregledno usmerjati, da prispevajo k odpravljanju obstoječih neenakosti in upoštevajo učinek na različna geografska območja in skupine prebivalstva, na primer ženske, otroke in gospodinjstva z nizkimi dohodki. Zajeti so elementi, kot so področja politike, orodja, kazalniki, časovni razpored, podatki in razširjanje ocene. Predstavljene smernice so za države članice relevantne tudi pri oblikovanju sistemov minimalnega dohodka.

Naslednji koraki

O predlogu Komisije za priporočilo Sveta o zadostnem minimalnem dohodku za aktivno vključevanje bodo razpravljale države članice, da bi ga nato sprejel Svet. Po sprejetju bi morale države članice Komisiji vsaka tri leta poročati o napredku pri izvajanju priporočila. Komisija bo napredek pri izvajanju spremljala tudi v okviru evropskega semestra. Predlagani instrument, priporočilo Sveta, daje državam članicam dovolj manevrskega prostora, da določijo, kako glede na lastne okoliščine najbolje doseči cilje te pobude.

Ozadje

Leta 2021 je bila tveganju revščine ali socialne izključenosti izpostavljena več kot petina prebivalstva v EU ali skupno 94,5 milijona ljudi. Socialnovarstvene mreže imajo ključno vlogo pri podpiranju teh ljudi in pomoči do njihove (ponovne) vključitve na trg dela, če so zmožni za delo. A sistemi socialne zaščite morajo biti učinkovitejši, saj do dohodkovne podpore ni upravičenih približno 20 % brezposelnih oseb, izpostavljenih tveganju revščine, minimalne dohodkovne podpore pa po ocenah ne uveljavlja okoli 30 do 50 % upravičenega prebivalstva. 

Načelo 14 evropskega stebra socialnih pravic določa pravico do primernega minimalnega dohodka. Za večjo socialno vključenost in zaposlovanje ter zagotovitev, da nihče ni prezrt, je Komisija že predstavila številne druge pobude, ki dopolnjujejo današnji predlog. Med njimi so predlog direktive o ustreznih minimalnih plačah, katere cilj je zagotoviti, da delo omogoča dostojno življenje, evropsko jamstvo za otroke, ki otrokom omogoča brezplačen in učinkovit dostop do ključnih storitev, ter evropska strategija oskrbe, ki naj bi izboljšala položaj zlasti za ženske in zaposlene v sektorju oskrbe. Priporočilo Komisije o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) vsebuje smernice o aktivnih politikah trga dela, ki se nanašajo tudi na izpopolnjevanje in preusposabljanje. Priporočilo Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost določa posebne smernice za izvajanje politik za pravični prehod, s posebnim poudarkom na ranljivih gospodinjstvih. Namen predloga Komisije za uredbo o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije je reševati dramatično zvišanje cen energije, tako da se zmanjša poraba, izjemni dobički proizvajalcev energije pa delijo s tistimi, ki najbolj potrebujejo pomoč.

Več informacij

Predlog za priporočilo Sveta o zadostnem minimalnem dohodku za aktivno vključevanje

Sporočilo o boljšem ocenjevanju distribucijskega učinka reform držav članic

Vprašanja in odgovori: Zadosten minimalni dohodek

Informativni pregled: Zadosten minimalni dohodek