Prinaša kar nekaj razbremenitev tako pri obdavčitvi plač kot kapitala. Prek postopnega dviga splošne olajšave se bodo zvišale neto plače, manj bo med drugim obdavčeno trgovanje z vrednostnimi papirji in oddajanje nepremičnin. Rešitve veljajo tudi za nazaj, od začetka tega leta.
V skladu s prenovljenim zakonom splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, z letom 2022 znaša 4500 evrov, kar je 1000 evrov več kot doslej. S tem bodo vsi zaposleni dobili nekoliko višje neto plače. V naslednjih letih se bo ta olajšava še zviševala, in sicer leta 2023 na 5500 evrov, leta 2024 na 6500 evrov ter leta 2025 na 7500 evrov.
Stopnja v najvišjem, petem dohodninskem razredu, se ob tem znižuje s 50 na 45 odstotkov. Peti razred s 50-odstotno stopnjo je bil uveden z ukrepi za uravnoteženje javnih financ pred desetletjem, a se je obdržal vse do danes.
Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se znižuje s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer bo kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. S 27,5 odstotka na 15 odstotkov se znižuje obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako se bodo znižali normirani stroški.
Vnovič se uvaja tudi seniorska olajšava za starejše od 70 let v višini 1500 evrov, ugodnejša bo davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost. Te bodo po novem neobdavčene do višine 100 odstotkov povprečne plače zaposlenega v zadnjih 12 mesecih, in ne več do višine povprečne plače vseh zaposlenih v državi. Nagrade bo lahko delodajalec izplačal tudi v ugodnostih, ne le denarju.
Za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene, če je ta električen, po prenovljenem zakonu ni treba več plačevati bonitete. V primeru zaposlitve osebe, mlajše od 29 let oz. starejše od 55 let ali z deficitarnim poklicem, bo delodajalec lahko uveljavljal znižanje davčne osnove. Uvaja se še oprostitev dohodnine za dohodke z naslova družinske pokojnine ter izplačila iz šolskih skladov.
Tako kot je že veljalo do leta 2014, se bodo odslej olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine znova enkrat letno avtomatično usklajevale s stopnjo inflacije.
Novelo zakona o dohodnini je vlada pripravila v okviru paketa sprememb davčne zakonodaje za razbremenitev dela, s tem pa pomoči gospodarstvu in prebivalcem pri okrevanju po pandemiji covida-19. V njem sta še noveli zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davku na dodano vrednost, ki ju je DZ sprejel lani.
K čimprejšnjemu sprejemu novele zakona so sicer večkrat pozvale delodajalske organizacije, ki v njem vidijo korak v smeri večje konkurenčnosti gospodarstva in izboljšanja poslovnega okolja. Na sindikalni strani pa med drugim opozarjajo, da gre ob minimalni razbremenitvi dela oziroma tistih z nižjimi ali povprečnimi prihodki za precej večjo razbremenitev kapitala in tistih z višjimi prihodki.
Vir: 24 ur