Objavljeno: Uradni list RS, št. 35/22
Od 12. marca 2022 dalje velja Pravilnik o dodeljevanju štipendij za področje vzgoje in izobraževanja, ki je bil sprejet za izvrševanje petnajste alineje sedmega odstavka 81. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21 in 207/21). ZOFVI namreč v tem členu določa, da se iz državnega proračuna zagotavljajo tudi sredstva za dejavnosti in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja in med njimi tudi sredstva za štipendiranje za pedagoški poklic in za subvencioniranje šolnin.
Z dnem uveljavitve Pravilnika o dodeljevanju štipendij za področje vzgoje in izobraževanja je prenehal veljati Pravilnik o dodeljevanju študijskih pomoči (Uradni list RS, št. 75/94, 53/96, 94/00, 5/08 in 106/10).
Pravilnik o dodeljevanju štipendij za področje vzgoje in izobraževanja ureja postopek, pogoje in merila za dodeljevanje štipendij študentom študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki je z zakonom in drugimi predpisi določena kot ustrezna za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja. V okviru splošnih določb pravilnik določa osnovne pogoje za štipendiranje in cilje dodeljevanja štipendij.
Osnovni pogoji za štipendiranje so:
Cilji dodeljevanja štipendij, kot jih določa pravilnik, so:
odziv na dolgoročne prednostne in zaposlitvene potrebe javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki izvajajo javno službo,
spodbujanje k odločanju za pedagoške poklice,
krepitev ugleda pedagoških poklicev.
Postopek podeljevanja štipendij in merila za dodelitev štipendije
Štipendije se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, in vsebuje zlasti:
Pravilnik določa, da postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s pisnim sklepom imenuje minister, pristojen za izobraževanje. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Naloga komisije je, da:
O dodelitvi štipendij na podlagi izvedenega javnega razpisa odloči minister, pristojen za izobraževanje.
Merila za dodelitev štipendije so:
Kot učni uspeh kandidatov, vpisanih v prvi letnik študijskega programa za pridobitev izobrazbe prve stopnje ali enovitega magistrskega študijskega programa druge stopnje, se v skladu s pravilnikom šteje:
Za dokazilo o doseženem uspehu na splošni ali poklicni maturi šteje spričevalo splošne ali poklicne mature, za dokazilo o učnem uspehu v 3. in 4. letniku srednje šole pa spričevalo 3. in 4. letnika srednješolskega izobraževanja. Povprečna ocena, dosežena na splošni ali poklicni maturi, je povprečje vseh številčno izraženih ocen, doseženih na splošni ali poklicni maturi. Povprečna ocena, dosežena v 3. in 4. letniku srednješolskega izobraževanja, je povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen predmetov 3. in 4. letnika. Povprečna ocena se določi na dve decimalni številki natančno.
Kot študijski uspeh kandidatov, vpisanih v prvi letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje, se v skladu s pravilnikom šteje izračun povprečne ocene vseh opravljenih izpitov (ne pa tudi diplomskih izpitov, diplome, vaj, seminarskih nalog, hospitacij, praktikumov in podobnega) študijskega programa za pridobitev izobrazbe prve stopnje.
Kot drugi dosežki kandidata se upoštevajo:
Državna tekmovanja so tekmovanja, ki potekajo na državni ravni. Kot izjemni dosežek na državnem tekmovanju štejejo 1. do vključno 3. mesto. Kot izjemni dosežek na državnem tekmovanju štejeta zlato priznanje (ali prva nagrada) in srebrno priznanje (ali druga nagrada).
Mednarodna tekmovanja so tekmovanja, na katerih so udeleženci vsaj treh držav. Kot izjemni dosežek na mednarodnem tekmovanju štejejo 1. do vključno 3. mesto. Kot izjemni dosežek na mednarodnem tekmovanju šteje priznanje, primerljivo zlatemu ali srebrnemu priznanju iz tretjega odstavka 7. člena (kot je izjemni dosežek opredeljen na državnem tekmovanju).
Pravilnik posebej določa (9.člen), da se vsak izjemni dosežek ovrednoti le enkrat.
Točkovanje posameznega merila se določi v vsakokratnem javnem razpisu. Če je kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev štipendije, več kot je razpisanih sredstev, se izbira opravi na podlagi prednostnega vrstnega reda, oblikovanega na podlagi meril, določenih v 5. členu pravilnika.
Skladno z 10. členom pravilnika mora ministrstvo, pristojno za izobraževanje, kandidate za štipendije o izbiri pisno obvestiti v 60 dneh od preteka roka za oddajo prijav na javni razpis.
Pravice in obveznosti iz štipendijskega razmerja
V zvezi s pravicami in obveznostmi iz štipendijskega razmerja pravilnik določa, da se medsebojne pravice in obveznosti med štipendistom in ministrstvom, pristojnim za izobraževanje, podrobneje uredijo s štipendijsko pogodbo.
Že sam pravilnik pa v 12. členu določa, da se štipendija izplačuje štipendistu praviloma do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, v nadaljevanju pa v 13. členu ureja obveznosti štipendista, ki so naslednje:
Ministrstvo lahko štipendista oprosti obveznosti iz tretjega odstavka 13. člena, ki se nanaša na obveznost zaposlitve v vzgojno-izobraževalnem zavodu v Republiki Sloveniji za toliko časa, kot je prejemal štipendijo, če štipendist:
Glede prejemanja štipendije pa pravilnik določa, da je štipendist upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije, če:
Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 14. člena štipendist ni upravičen do prejemanja štipendije za čas dvanajstih mesecev po zaključku zadnjega semestra študijskega programa prve stopnje. Štipendijsko razmerje v tem primeru miruje do vpisa štipendista v študijski program iz druge alineje prvega odstavka 14. člena (vpis v študijski program druge stopnje), vendar ne več kot dvanajst mesecev.
Štipendistu, ki zaključi študij pred rokom, določenim s študijskim programom oziroma statutom visokošolskega zavoda, se preostali znesek štipendije, ki bi mu pripadala po štipendijski pogodbi, izplača v enkratnem znesku.
Mirovanje štipendiranja
Pravilnik v 16. členu ureja mirovanje štipendiranja in določa, da ima štipendist pravico do mirovanja štipendijskega razmerja, če po zaključku študijskega leta, v katerem je prejemal štipendijo, nima statusa študenta, vendar največ za eno leto v celotnem trajanju štipendijskega razmerja. Ne glede na navedeno pa ima štipendist dodatno pravico do mirovanja štipendijskega razmerja v primeru:
Pravica do mirovanja štipendijskega razmerja iz drugega odstavka 14. člena tega pravilnika se ne more uveljavljati zapored z letom mirovanja štipendijskega razmerja iz prvega odstavka 16. člena.
Za izjemne družinske ali socialne okoliščine iz tretje alineje drugega odstavka 16. člena pravilnika štejejo:
O uveljavitvi pravice do mirovanja na podlagi vložene prošnje štipendista se sklene aneks k štipendijski pogodbi.
Prenehanje štipendijskega razmerja
Pravilnik v 17. členu ureja prenehanje štipendijskega razmerja in določa, da štipendist izgubi pravico do štipendije in je dolžan vrniti prejete zneske v naslednjih primerih:
V primerih, ki so v pravilniku določeni kot razlog za prenehanje štipendijskega razmerja ministrstvo odstopi od štipendijske pogodbe, štipendist pa mora vrniti prejeti znesek štipendij skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zakonite zamudne obresti tečejo od dneva zapadlosti, določenega v pozivu za vračilo, do dneva vračila.
Iztek štipendijskega razmerja
Skladno z 18. členom pravilnika se štipendijsko razmerje izteče z izpolnitvijo vseh obveznosti iz štipendijske pogodbe.
Štipendist izgubi pravico do štipendije, njegove obveznosti do ministrstva pa prenehajo tudi, če štipendist umre ali postane trajno nezmožen za nadaljevanje ali zaključek izobraževanja.