Dne 3. 6. 2021 so bili v Uradnem listu RS[1] objavljeni Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost, Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi, Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji, ki so bili sklenjeni za realizacijo Dogovora o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresa za letni dopust za leto 2021[2]. Omenjeni Aneksi veljajo od 4. 6. 2021 dalje in so se že začeli uporabljati za obračun stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov za mesec junij 2021.
Ker so se v zvezi z obračunom stroškov prevoza na delo in z dela pojavila določena praktična vprašanja in dileme, v nadaljevanju podajamo nekaj pojasnil.
[1] Uradni list RS, št. 88/2021.
[2] Uradni list RS, št. 88/2021.
Povračilo stroškov prevoza je urejeno v členih 5. do 7. predmetnih Aneksov. V prvem odstavku 5. člena Aneksa je tako določeno, da povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada javnemu uslužbencu glede na razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, na katerem javni uslužbenec opravlja delo, po najkrajši varni poti, če ta razdalja, upoštevaje tudi pešpoti, znaša več kot 2 kilometra. Navedeno pomeni, da javnemu uslužbencu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela tako pripada le, če razdalja od naslova njegovega stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, na katerem javni uslužbenec opravlja delo, po najkrajši varni poti, upoštevaje tudi pešpoti, znaša več kot 2 kilometra. Torej za povračilo stroškov prevoza javnemu uslužbencu ne zadošča, da je ta razdalja 2 kilometra, temveč mora biti ta razdalja več kot 2 kilometra.
Nadalje pa je v drugem odstavku 5. člena Aneksa določeno, da se za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela za razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, do naslova v kraju opravljanja dela javnemu uslužbencu po najkrajši varni poti, prizna kilometrina v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje, vendar ne manj kot 30 evrov. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se javnemu uslužbencu povrne glede na število prihodov na delo in odhodov z dela. Gre za novo postavljeno pravilo, skladno s katerim javnemu uslužbencu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela primarno pripada v obliki kilometrine, razen izjemoma, če bo delavec delodajalcu predložil potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet. V tem primeru se mu bodo stroški prevoza na delo in z dela za mesec, za katerega bo predložil potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, povrnili v višini cene imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, kot to določa četrti odstavek 5. člena Aneksa. Pogoj za upravičenost do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini cene imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet je predložitev potrdila o nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet (ne pa tudi dnevnih, polletnih ali letnih imenskih vozovnic), ki ga je treba predložiti vsak mesec.
POZOR!
Predmetni Aneksi ne omogočajo kombinacije kilometrine in javnega prevoza.
V 5. členu pa Aneksi opredeljujejo tudi pavšalni znesek povračila strošek prevoza v višini 30 EUR, kar pa pomeni, da povračilo stroškov prevoza na delo in z dela za javnega uslužbenca ne sme znašati manj kot 30 EUR, pri čemer se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela javnemu uslužbencu povrne glede na število prihodov na delo in odhodov z dela. Ta pavšalni znesek – povračilo v višini 30 EUR pomeni, da noben javni uslužbenec ob polni mesečni prisotnosti na delu ne sme prejeti manj kot 30 EUR. Če pa javni uslužbenec ne dopolni polne mesečne prisotnosti zaradi odsotnosti, pa je znesek povračila stroškov prevoza na delo in z dela lahko nižji od 30 EUR. Pri tem dodatno opozarjamo, da do povračila stroškov prevoza niso upravičeni javni uslužbenci, ki delajo od doma, kljub njihovi polni mesečni prisotnosti na delu, izjemo predstavljajo le dnevi, na katere delo opravljajo na sedežu delodajalca.
Nadalje izpostavljamo, da obravnavani Aneksi določajo način ugotavljanja razdalje od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, če je ta bližji delovnemu mestu, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, po najkrajši varni poti. Kot varno pot se v skladu s šestim odstavkom 5. člena šteje: »pot, ki je urejena, redno vzdrževana in prevozna skozi vse leto. Med varne poti praviloma ne spadajo gozdne ceste, vinske ceste, makadamske ceste, poti, ki vodijo čez travnike in njive, pešpoti, neprevozne in druge neprimerne poti, ki so kot take določene v skladu s kriteriji pristojnega organa oziroma so kot takšne nedvoumno izkazane s strani delavca. Pri izračunu se ne upošteva poti, ki vodijo preko drugih držav, razen kadar gre za prevoz na delovno mesto v tujino, ali če javni uslužbenec to sam zahteva. Kadar ima javni uslužbenec možnost prevoza po avtocesti, lahko za izračun najkrajše varne poti v digitalnem merilniku razdalje »Google Zemljevidi« označi prevoz po avtocesti.«
Ko ima javni uslužbenec torej na voljo do kraja opravljanja dela tako pot po avtocesti kot tudi po drugi cesti (npr. regionalni ali lokalni cesti) in so ceste varne, se za izračun poti upošteva najkrajša pot. Če pot po regionalni ali lokalni cesti ni varna, potem se upošteva pot po avtocesti.
Če javni uslužbenec torej navaja, da najkrajša izračunana pot po regionalni ali lokalni poti ni varna, lahko javni uslužbenec z ustreznimi dokazili to delodajalcu tudi dokaže s tem, da delodajalcu predloži potrdila, iz katerih izhaja, da neka pot ni varna, da je ni mogoče uporabljati vsak dan, da npr. ni primerna za vsakodnevno vožnjo, da cesta v določenih letnih časih (npr. pozimi ali spomladi itd.) ni prevozna in/ali prehodna (npr. se pozimi ne pluži, ob nalivih je teren ceste razmočen itd.) ali da cesta določeno obdobje ni prevozna zaradi ovir (npr. mora biti sanirana zaradi plazu, ovir itd.). Takšna potrdila, ki jih lahko predloži javni uslužbenec, so npr. potrdilo upravljalca določenega odseka ceste, potrdilo vzdrževalca določenega odseka ceste, potrdilo občine, na območju katere se nahaja cesta, potrdilo Direkcije za ceste (če gre za državno cesto) itd., če je iz njih mogoče razbrati dejansko stanje glede uporabnosti ceste na določenem odseku vsak dan ali v določenem časovnem obdobju, dejansko stanje glede stanja ceste, razmer na njej, itd. Navedena potrdila pa lahko pridobi v procesu preverjanja izjave za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela tudi delodajalec sam. Skrajna možnost preverjanja navedenih dejstev v izjavi, ki nastopi šele takrat, ko niti z ustreznimi potrdili ni mogoče popolnoma ugotoviti dejanskega stanja, je terenski ogled določene relacije, poti, ceste. V zvezi s tem se, če delavec trdi, da najkrajša določena pot ni varna, delavca pozove, naj to izkaže z ustreznimi dokazili, v ta namen pa lahko tudi delodajalec sam od pristojnih institucij (kot opisano zgoraj) pridobi ustrezna dokazila z namenom preverjanja izjave za povračilo stroškov prevoza na delo. Od teh dokazil bo nato odvisno, ali bo delavcu pri obračunu stroškov prevoza upoštevana lokalna pot ali mu bo potrebno priznati pot po avtocesti.
V 7. členu obravnavanih Aneksov je določeno, da javni uslužbenec poda pisno izjavo za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela glede na razdaljo, od koder se vozi na delo in z dela. Ta pisna izjava mora vsebovati naslednje podatke: (i) naslov stalnega bivališča, (ii) naslov začasnega bivališča, (iii) kraj/i (naslov/i), od koder se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, (iv) razdalja od stalnega bivališča do delovnega mesta (v km), (v) razdalja od začasnega bivališča do delovnega mesta (v km), (vi) razdalja od kraja/ev (naslov/i), iz katerega/katerih se javni uslužbenec dejansko vozi na delo do delovnega mesta (v km) in (vii) uveljavljanje imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet: DA NE (označiti); v primeru DA – dokazilo o nakupu, pri čemer mora javni uslužbenec vsako spremembo podatkov iz 1., 2., 3. in 7. točke v osmih dneh sporočiti pristojni službi delodajalca.
V zvezi z izjavo za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela javnega uslužbenca, se predlaga, da delavec k njegovi pisni izjavi priloži tudi izsek daljinomera »Google Zemljevidi« oz. »google.maps«, na podlagi katere je ugotavljal razdaljo od naslova bivališča oziroma od naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo in je to razdaljo javni uslužbenec navedel v svoji izjavi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Na podlagi teh predloženih izsekov daljinomera bo tako delodajalec lažje, predvsem pa tudi hitreje, preveril, katera pot je torej najkrajša varna pot.
Javni uslužbenci so v izjavi dolžni zagotoviti resnične navedbe, delodajalec pa je odgovoren tako za pravilno določitev upravičenosti do povračila stroškov prevoza na delo, kot tudi za pravilen obračun in izplačilo povračila stroškov prevoza na delo in z dela v skladu z Aneksi.