Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas je treba izhajati iz temeljnega načela zaposlovanja, in sicer da se pogodbo o zaposlitvi praviloma sklepa za nedoločen čas, primere, ko se lahko sklene za določen čas, pa lahko določa le zakon.

Tudi po sprejemu nove delovno pravne zakonodaje z ZDR-1 tako kljub nekaterim začetnim drugačnim predlogom ostaja v 12. členu ZDR-1¹ še vedno pravilo sklepanja pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, zaposlovanje za določen čas pa le kot izjema in to le v primerih oziroma iz razlogov, kot jih določa zakon. Če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.

Glede sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas velja za državne organe in uprave lokalnih skupnosti na podlagi določb ZJU nekoliko drugačna ureditev, kot je urejeno v ZDR-1. Določbe ZDR-1 v členih 54 do 58 ter od 64 do 74 pa veljajo tudi za druge organe javnega sektorja, če nimajo v svoji področni zakonodaji tega področja posebej urejenega.

Razlogi oziroma primeri, kdaj se lahko sklene pogodbo za določen čas, so v ZJU za državne organe in uprave lokalnih skupnosti posebej urejeni, v drugih primerih se, ne glede na določbe ZDR-1, pri teh delodajalcih pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne more skleniti.²

Primeri, ko se na podlagi ZJU pogodbo o zaposlitvi lahko sklene za določen čas, so določeni v prvem odstavku 68. člena, in sicer:

• za delovna mesta, vezana na osebno zaupanje funkcionarja (delovna mesta v kabinetu);

• za nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca;

• za strokovna dela, ki se jih organizira kot projekte z omejenim časom trajanja, in za izvrševanje javnih nalog v primeru začasno povečanega obsega dela, ki po svoji naravi traja določen čas in ga ni mogoče izvrševati z obstoječim številom javnih uslužbencev;

• za opravljanje pripravništva in druge podobne oblike teoretičnega in praktičnega usposabljanja;

• za položaj generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstoj- nika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine;

• v primerih, ko je v organu pričakovati spremembo obsega javnih nalog, ki lahko vplivajo na zmanjšanje potrebnega števila javnih uslužbencev, pri čemer se takšna delovna mesta v sistemizaciji posebej označi;

• v primerih, ko gre za zaposlitev vrhunskega športnika ali trenerja zaradi podpore in promocije vrhunskega športa.

Primeri, ko se pogodbo o zaposlitvi lahko sklene za določen čas po ZDR-1, ki se torej v tem delu za državne organe in uprave lokalnih skupnosti ne uporablja, se pa uporablja za vse druge subjekte javnega sektorja, so določeni v 54. členu ZDR-1, in sicer:

• za izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,

• za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,

• zaradi začasno povečanega obsega dela,

• za zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja,

• za poslovodno osebo ali prokurista,

• za vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena tega zakona,

• za opravljanje sezonskega dela,

• za delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,

• za zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdanih v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,

• za opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,

• za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,

• za delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,

• za predajo dela,

• za voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,

• za druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

ZDR-1 kot novost v zvezi s sklepanjem pogodb o zaposlitvi za določen čas določa tudi možnost, da v določenih primerih sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi oseba, ki je že zaposlena pri delodajalcu za nedoločen čas in ji v času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas³. Pri tem je treba opozoriti, da za zaposlene v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, za katere torej velja drugi del ZJU, takšna možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas in mirovanje pravic in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ne pride v poštev, ker se na podlagi ZJU v takšnih primerih zaposlenega za določen čas lahko premesti na delovno mesto, na katerem se delo opravlja samo določen čas.

Novi ZDR-1 glede na prej veljavni ZDR glede sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas določa nekatere novosti:

• V pogodbi o zaposlitvi mora obvezno biti naveden razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.⁴

• Uvaja se nov primer oziroma razlog, ko je možno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas, in sicer za čas predaje dela; ki lahko traja največ en mesec (npr. za čas predaje dela po vrnitvi na delo začasno odsotnega delavca, za čas odstotnosti katerega je bila sklenjena prva pogodba o zaposlitvi za določen čas.⁵ Vendar pa se ta nov možen razlog zaposlitve za določen čas glede na izrecno izkljulčitev razlogov za zaposlovanje za določen čas po ZDR, ki je določena v drugem odstavku 68. člena ZJU, ne uporablja v državnih organih in v upravah lokalnih skupnosti.

• Uvaja se novo vrsto pogodbe o zaposlitvi za določen čas, in sicer pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo, prokuristom ali vodilnimi delavci⁶. V zvezi s tem je dana izrecna možnost, da tudi posamezniki, ki so pri istem delodajalcu že zaposleni na drugih delih za nedoločen čas, za opravljanje nalog poslovodne osebe, prokurista ali vodilnega delavca (kot je opredeljen v 74. členu ZDR-.1) sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas in jim v tem času mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pri tem je treba opozoriti, da se takšne pogodbe ne sklepa za posebna položajna delovna mesta iz drugega odstavka 82. člena ZJU, na katerih se položaj pridobi za dobo petih let. Če je za zasedbo katerega izmed teh posebnih položajnih delovnih mest izbran javni uslužbenec, ki je bil že pred začetkom opravljanja položaja zaposlen v istem ali drugem državnem organu ali upravi lokalne skupnosti, to novo delovno mesto za določen čas, čas trajanja mandata na tem delovnem mestu, zasede na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitve za nedoločen čas, po prenehanju položaja. V tem času mu pravice, obveznosti in odgovornosti na prejšnjem delovnem mestu ne mirujejo, temveč ZJU v sedmem odstavku 83. člena določa, da se takšnega javnega uslužbenca po prenehanju položaja premesti na delovno mesto, ki ustreza nazivu in za katero izpolnjuje pogoje. V tem primeru torej ZJU daje tem zaposlenim manj pravic, kot bi jim šle po ZDR-1, ki določa mirovanje pravic na prejšnjem delovnem mestu in s tem pravico do vrnitve na prejšnje delovno mesto po prenehanju opravljanja dela za določen čas.

Glede omejitve sklepanja zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas in glede posledic kršitev določb zakona, kdaj se pogodbo o zaposlitvi lahko sklene za določen čas, se na podlagi izrecne določbe tretjega odstavka 68. člena ZJU, uporablja določbe ZDR⁷. Pri tem je treba posebej opozoriti na opredelitev v tretjem odstavku 55. člena ZDR-1, kdaj gre za isto delo po pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Kot isto delo je opredeljeno delo, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas (ne glede na to, da so v pogodbi o zaposlitvi morda navedene druge naloge, zaposleni pa dejansko ves čas opravlja isto delo).

Posebna ureditev je v 69. členu ZJU glede trajanja delovnega razmerja za določen čas, in sicer je za vsak primer sklenitve delovnega razmerja za določen čas iz prvega odstavka 68. člena posebej določeno najdaljše možno trajanje.Za subjekte javnega sektorja, za katere ne velja drugi del ZJU, se glede dovoljenega trajanja delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi za določen čas uporablja določbe 55. člena ZDR-1, pri čemer je še vedno ohranjeno pravilo, da razen izjem, določenih v 55. členu ZDR-1 in v 69. členu ZJU, delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za ISTO delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let. V zvezi z določitvijo časa trajanja delovnega razmerja na podlagi pogodbe za določen čas je pomembna tudi določba 8. odst. 69. člena ZJU, ki določa, da mora biti v pogodbi o zaposlitvi določen čas trajanja delovnega razmerja v letih, mesecih oziroma dnevih, razen če gre za delovna mesta v kabinetih, kjer gre za delovna mesta vezana na osebno zaupanje funkcionarjev in je trajanja delovnega razmerja vezano na čas trajanja mandata funkcionarja.

V pogodbi o zaposlitvi za določen čas časa trajanja delovnega razmerja torej ni dovoljeno navesti zgolj opisno (npr. čas nadomeščanja odsotnega delavca na delovnem mestu).

Glede pravnih posledic nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas ZDR-1 ohranja določbo, ki je bila že v 54. členu prej veljavnega ZDR, in sicer v 55. členu ZDR-1. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Način zaposlovanja za določen čas v državnih organih in upravah lokalne skupnosti je določen v 70. členu ZJU in se praviloma izvaja po določbah ZDR-1 na podlagi javne objave prostega delovnega mesta, tudi za zaposlitev na uradniškem delovnem mestu. Izjema velja za zaposlitve na najvišjih položajnih uradniških delovnih mestih iz 5. točke prvega odstavka 68. člena ZJU, ki se, čeprav gre za zaposlitev za določen čas, izvajajo na podlagi javnega natečaja. Za zaposlitev na delovnih mestih, vezanih na osebno zaupanje funkcionarja (1. točka prvega odstavka 68. člena ZJU) pa ni treba izvesti nobenega posebnega postopka zaposlitve, ampak se lahko brez posebnega postopka zaposlitve (brez javne objave prostega delovnega mesta ali brez javnega natečaja) sklene pogodbo o zaposlitvi.⁸

Z javnim uslužbencem, ki sklene delovno razmerje za določen čas, se ne sme skleniti delovnega razmerja za nedoločen čas na uradniškem delovnem mestu brez javnega natečaja, razen v primeru:⁹

• ko se je zaposlitev za določen čas že izvedla na podlagi javnega natečaja, to so zaposlitve na podlagi 5. točke prvega odstavka 68. člena ZJU;

• zaposlitev pripravnika, ki je bil izbran na javnem natečaju, po zaključenem pripravništva;

• v primeru zaposlitev za določen čas po 6. točki prvega odstavka 68. člena ZJU (pričakovane sprememb v obsegu javnih nalog), če je bil javni uslužbenec izbran na javnem natečaju.

Sicer pa se v drugih primerih, ko ne gre za zaposlitev za nedoločen čas na uradniškem delovnem mestu ali druge primere zaposlovanja, ki so za državne organe in uprave lokalnih skupnosti v ZJU drugače urejeni, lahko uporablja tudi primere iz 26. člena ZDR-1, ko se izjemoma lahko pogodbo o zaposlitvi sklene brez javne objave.¹⁰

Glede pravic in obveznosti javnih uslužbencev, zaposlenih za določen čas, velja osnovno pravilo, da imajo praviloma med trajanjem delovnega razmerja za določen čas enake pravice in obveznosti kot zaposleni v delovnem razmerju za nedoločen čas, če zakon ne določa drugače.¹¹ Tako ZJU v 73. členu določa posebnosti delovnega razmerja javnih uslužbencev za določen čas, in sicer:

• javni uslužbenci, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas, za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu, niso praviloma imenovani v naziv, v pogodbi o zaposlitvi se jim določi, glede na kateri uradniški naziv se določi pravice oziroma dolžnosti javnega uslužbenca. Izjemoma so, zaradi narave njihovega dela, kjer gre za izvajanje posebnih pooblastil, imenovani v uradniški naziv policisti, cariniki in pazniki, ki so sklenili delovno razmerje za določen čas po 6. točki prvega odstavka 68. člena ZJU;

• na določenih delovnih mestih je zaradi dejstva delovnega razmerja za določen čas mogoče, pod pogoji in postopku, kot ga določa zakon, določiti višjo plačo, kot je s predpisi določena za uradnika v določenem nazivu oziroma na delovnem mestu;¹²

• za delovna mesta, vezana na osebno zaupanje funkcionarja, se lahko v pogodbi o zaposlitvi določi pravico do odpravnine v znesku treh osnovnih plač za to delovno mesto.¹³

Poleg teh posebnosti v pravicah in dolžnostih je v 58. členu ZDR-1 kot posebnost določena tudi pravica do preračuna delovnega časa, če je v tem času zaposleni opravil več ur, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom.¹⁴

Z novim ZDR-1 je uvedena pravica do odpravnine ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vendar le za pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so sklenjene po uveljavitvi ZDR-1, torej po 12. 4. 2013.

Pomembna novost novega ZDR-1 z namenom vzpodbujanja prenehanja na zaposlitev za nedoločen čas je na novo uvedena pravica do odpravnine ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas v 79. členu ZDR-1. Navedeno določbo ZDR-1 se uporablja tudi v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, za katere sicer veljajo določene posebnosti zaposlo- vanja za določen čas, določene v IX. poglavju ZJU.

Tako ima glede na določbo tretjega odstavka 79. člena zaposleni, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas, pravico do odpravnine, če mu je pogodba o zaposlitvi prenehala:

• zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena,

• ker je bilo opravljeno dogovorjeno delo,

• ker je prenehal razlog, zaradi katerega je bila sklenjena.

Tako zaposlenemu, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena iz drugih razlogov, npr. na podlagi sporazuma pogodbenih strank ali iz drugih razlogov, ki jih zakon določa za prenehanje pogodbe o zaposlitvi (npr. zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi na strani delavca ali delodajalca), odpravnina po tem členu ZDR-1 ne pripada.

Prav tako pravice do odpravnine nima zaposleni v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za:

• nadomeščanje začasno odsotnega zaposlenega,

• za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,

• javna dela,

• kadar je bila pogodba sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.¹⁵

Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača zaposlenega za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.¹⁶

Višina odpravnine je določena v petem odstavku 79. člena ZDR-1, in sicer:

• v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka,

• če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnjega odstavka, povečane za sorazmerni del odpravnine iz prejšnjega odstavka za vsak mesec dela.

Navedena določba pomeni, da se v primeru pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki so bile sklenjene za več kot eno leto, odpravnino določi v naslednji višini:

• 1/5 osnove in

• 1/12 od 1/5 osnove za vsak mesec dela.

V primeru nepretrganega nadaljevanja dela na podlagi novo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu pripada zaposlenemu ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas odpravnina za ves čas zaposlitve za določen čas pri tem delodajalcu.¹⁷

Vendar pa zaposleni pravice do odpravnine nima:

• če med trajanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas ali po poteku pogodbe za določen čas sklene z delodajalcem pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas,

• če zaposleni nadaljuje delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas,

• če zaposleni ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Glede uveljavitve novosti ZDR-1, ki določa pravico do odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitve za določen čas, je ZDR-1 izrecno določil, da ta obveznost delodajalca velja le za pogodbe o zaposlitvi, ki so sklenjene za določen čas po uveljavitvi tega zakona, to je po 12. 4. 2013.¹⁸

Sodna praksa:

VIII Ips 515/2007, 1 . maj 2009

Ko javnemu uslužbencu, za katerega se uporablja tudi drugi del ZJU, preneha delovno razmerje za določen čas zaradi poteka časa, in o tem prejme le pisno obvestilo, ni podlage za uveljavljanje predhodnega varstva po določbah 24. in nadaljnjih členov ZJU. Zato je treba uporabiti ZDR in s tem določbo tretjega odstavka 204. člena o pravici in uveljavljanju sodnega varstva.

Iz obrazložitve:

ZJU vprašanje pravnega varstva, uveljavljanje tega varstva in odločanja o pravicah in obveznostih javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti ureja posebej v členih 24 in 25 ter od 33 do39. Pri tem v četrtem odstavku 24. člena izrecno določa, da je zoper sklep o pravici in obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe (podobno tudi v tretjem odstavku 39. člena ZJU in drugem odstavku 25. člena ZJU). Vprašanje pa je, če navedeni členi veljajo tudi v primeru zahtevka delavca za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas po prenehanju delovnega razmerja za določen čas, katerega trajanje je bilo jasno določeno v zadnji pogodbi o zaposlitvi, pri tem pa naj bi bil razlog za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas v nezakoni-tosti sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas.

Po določbi 1. točke prvega odstavka 153. člena ZJU delovno razmerje javnemu uslužbencu preneha s potekom časa, za katerega je bilo sklenjeno. Primere sklenitve delovnega razmerja za določen čas ureja 68. člen ZJU v prvem odstavku, v tretjem odstavku pa glede omejitev sklepanja zaporednih pogodb in glede posledic kršitev določb prvega odstavka tega člena napotuje na uporabo določb ZDR. Če pride do nadomeščanja začasno odsotnega javnega uslužbenca (razlog po 2. točki prvega odstavka 68. člena ZJU), iz drugega odstavka 69. člena ZJU izhaja, da se delovno razmerje za določen čas sklene za čas odsotnosti javnega uslužbenca. Po poteku določenega časa oziroma s prenehanjem razloga za takšno delovno razmerje ni predvideno odločanje s posebnim pisnim sklepom, ki bi moral biti obrazložen in vročen javnemu uslužbencu. To ne izhaja niti iz določb ZJU niti iz 77. člena ZDR (v povezavi s prvim odstavkom 5. člena ZJU). Zaradi navedenega obvestilo delodajalca o prenehanju delovnega razmerja za določen čas, ki ga vroči zaposlenemu pred prenehanjem delovnega razmerja za določen čas, ni odločba oziroma sklep o pravici ali obveznosti javnega uslužbenca po prvem odstavku 24. člena ZJU, zoper katerega je dovoljena pritožba po tretjem odstavku tega člena.

V takem primeru tudi ni podlage za zaključek, da bi moral javni uslužbenec od delodajalca najprej zahtevati odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti po določbi drugega odstavka 24. člena ZJU. Taka zahteva bi bila lahko upravičena le v času trajanja delovnega razmerja (enako kot v primerih podobnih sporov po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR), ne pa pozneje, ko javni uslužbenec ni več v delovnem razmerju pri tem delodajalcu. Zato je od že bivšega delavca neutemeljeno zahtevati najprej vložitev zahteve, nato čakanje na sklep (že bivšega) delodajalca, vložitev pritožbe in šele nato (oziroma v primeru molka organa) uveljavljanje sodnega varstva.

ZJU tudi nima drugih posebnih določb o varstvu v takem primeru prenehanja delovnega razmerja - po tem, ko do prenehanja že pride. Ko torej javnemu uslužbencu, za katerega se uporablja tudi drugi del ZJU, preneha delovno razmerje za določen čas zaradi poteka tega časa in o tem prejme le pisno obvestilo (ali če se to zgodi brez takega obvestila – glede na že jasno določen čas trajanja delovnega razmerja do določenega datuma v pogodbi o zaposlitvi), ni podlage za uveljavljanje predhodnega varstva (vložitev zahteve in nato pritožba) po določbah 24. in nadaljnjih členov ZJU. Zato je glede na določbo 5. člena ZJU treba uporabiti ZDR, in s tem določbo tretjega odstavka 204. člena, po katerem lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Gre za zahtevo po neposrednem sodnem varstvu, v predpisanem prekluzivnem roku.