Štefka Korade Purg

Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja so se dogovorili glede plač, drugih stroškov dela ter glede nekaterih sprememb o pravicah javnih uslužbencev, kar bo veljalo v letu 2019, nekatere spremembe pa bodo trajne. Sklenjen je bil Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 80/18, hkrati pa so bili v istem Uradnem listu objavljeni tudi stavkovni sporazumi, aneksi h kolektivnim pogodbam in uredba, in sicer naslednji:

I. Stavkovni sporazumi

1. Stavkovni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije,
2. Stavkovni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom delavcev v zdravstveni negi Slovenije,
3. Stavkovni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije,
4. Sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev med Vlado Republike Slovenije in sindikati, vključenimi v Koordinacijo stavkovnih odborov sin­dikatov javnega sektorja.

II. Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev

1. Aneks št. 12 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS),
2. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji,
3. Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del,
4. Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za dejavnost obvezne socialne varnosti – tarifni del,
5. Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi,
6. Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost,
7. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji,
8. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji,
9. Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve Republike Slovenije – tarifni del,
10. Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za kmetijsko dejavnost – tarifni del,
11. Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za gozdarsko dejavnost– tarifni del,
12. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije,
13. Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za dejavnost okolja in prostora – tarifni del,
14. Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji.

III. Uredba

Uredba o spremembi Uredbe o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede.

Dogovor, stavkovni sporazumi in aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev veljajo od 7. 12. 2018 in so podlaga za spremembe sistemizacij delovnih mest, kjer je treba spremeniti plačne razrede pri posameznih delovnih mestih in nazivih, na podlagi spremenjenih sistemizacij pa je treba javnim uslužbencem izdati anekse h pogodbam o zaposlitvi, v katerih se jim določita višji plačni razred in postopno izplačilo.

V Dogovoru o plačah in drugih stroških dela so se Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja dogovorili o naslednjih vsebinah:

1. Spremembe uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede:

• delovna mesta, ki so bila v letu 2017 pred odpravo anomalij uvrščena do vključno 26. plačnega razreda, se uvrsti za en plačni razred višje,
• delovna mesta, ki so bila v letu 2017 pred odpravo anomalij uvrščena nad 26. plačnim razredom do vključno tarifnega razreda VII/1 in tarifnega razreda VII/2, se uvrsti za dva plačna razreda višje,
• delovna mesta, ki so uvrščena nad 26. plačnim razredom v VIII. in IX. tarifnem razredu, se uvrsti za tri plačne razrede višje.

Navedene spremembe pri uvrstitvah delovnih mest in nazivov so bile skladno s 13. členom ZSPJS izvedene z aneksi h kolektivnim pogodbam oziroma z uredbo vlade. Praviloma za en plačni razred višje so bila uvrščena delovna mesta, ki so bila v letu 2017 pred odpravo anomalij uvrščena do vključno 26. plačnega razreda. Delovna mesta, ki so bila v letu 2017 pred odpravo anomalij uvrščena nad 26. plačnim razredom do vključno tarifnega razreda VII/1 in tarifnega razreda VII/2, so praviloma uvrščena za dva plačna razreda višje. Delovna mesta v VIII. in IX. tarifnem razredu, za katera se kot pogoj za zasedbo delovnega mesta zahteva specializacijo, magisterij znanosti in doktorat, pa so praviloma uvrščena za tri plačne razrede višje.

Opozoriti je treba še, da so dodatno za še en plačni razred višje uvrščena delovna mesta, ki so bila v letu 2017 pred odpravo anomalij uvrščena do vključno 26. plačnega razreda in v okviru odprave anomalij pri njihovih uvrstitvah v letu 2017 ni prišlo do sprememb. Javni uslužbenci na teh delovnih mestih sedaj postopoma pridobijo dva plačna razreda.

Delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb (plačne podskupine C3, C4, C5 ter delovna mesta pravosodnih policistov, pristaniških nadzornikov in občinskih redarjev iz plačne podskupine C6) se ne glede na zgoraj navedeno večinsko pravilo glede višjih uvrstitev v plačne razrede uvrsti za en plačni razred višje od uvrstitve, določene v Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, ki je veljala do vključno 7. 12. 2018. 8. 12. 2018 pa je začel veljati aneks k tej kolektivni pogodbi, s katerim so ta delovna mesta uvrščena za en plačni razred višje. Višje uvrstitve v plačne razrede so predvidene tudi v Slovenski vojski, pri čemer je treba upoštevati, da bodo plačni razredi določeni z uredbo vlade.

POMEMBNO:

Če želimo ugotoviti, kakšna je sprememba uvrstitve posameznega delovnega mesta ali naziva, je treba primerjati uvrstitev v aneksu h kolektivni pogodbi ali v uredbi oziroma drugem aktu, ki je veljal pred spremembo, torej do vključno 7. 12. 2018, z uvrstitvijo, ki je določena v aneksih in v uredbi, ki veljajo od 8. 12. 2018 dalje.

2. Uvrstitev novih delovnih mest in nazivov:

Nova delovna mesta in nazivi v javnem sektorju se uvrsti v plačne razrede, kot je določeno v Prilogi 2 dogovora in v aneksu h kolektivni pogodbi ali v uredbi, kjer so nova delovna mesta določena.

3. Pravica do višje plače:

Javni uslužbenci pridobijo pravico do izplačila višje plače glede na uvrstitev delovnega mesta na dan pred uveljavitvijo aneksov h kolektivnim pogodbam (to je 7. 12. 2018), s katerimi se delovna mesta in nazive uvršča v plačne razrede, postopno, in sicer na naslednji način:

1. s 1. januarjem 2019 prvi plačni razred povišanja,
2. s 1. novembrom 2019 drugi plačni razred povišanja in
3. s 1. septembrom 2020 tretji plačni razred povišanja in ostali plačni razredi povišanja.

Posebnosti v zvezi z navedenimi povišanji so določene v stavkovnih sporazumih.

Opozoriti pa je treba, da z realizacijo dogovora glede višjih uvrstitev ne obstajajo več obveznosti iz IV. in VIII. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16) v delu, ki se nanaša na anomalije.

Redna delovna uspešnost

Redne delovne uspešnosti se do 30. junija 2020 ne izplačuje. Stranke tega dogovora bodo v letu 2019 proučile določbe ZSPJS in Kolektivne pogodbe za javni sektor, ki se nanašajo na ureditev redne delovne uspešnosti in v soglasju skušale oblikovati objektivne kriterije, ki bi po eni strani poenostavili postopek nagrajevanja delovne uspešnosti, po drugi strani pa v večji meri dosegli namen, da so iz naslova delovne uspešnosti nagrajeni javni uslužbenci, ki dosegajo nadpovprečne delovne rezultate. Vsebino te točke se uredi z zakonom.

Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela

Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se do 30. junija 2020 izplačuje, kot sledi:

• višina dela plače iz tega naslova lahko znaša največ 20 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca,
• če se izplačuje del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače iz tega naslova skupno znaša največ 30 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca,
• javnim uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju, se del plače iz tega naslova do 30. junija 2020 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (10 odstotkov osnovne plače),
• za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko do 30. junija 2020 uporabniki proračuna porabijo največ 40 odstotkov sredstev iz prihrankov, določenih v 22. d členu ZSPJS,
• uporabniki lahko v primerih, ko so bili sklenjeni še vedno veljavni sporazumi ali dogovori med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom za dejavnost ali poklic v javnem sektorju, ki vsebujejo dogovor o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, porabijo prihranke v odstotnem deležu, ki je veljal ob podpisu tega dogovora.

Vsebina te točke bo urejena z Zakonom o izvrševanju proračuna.

4. Napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev

Na področju napredovanja javnih uslužbencev in funkcionarjev v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv so predvidene spremembe, in sicer glede datuma izplačila plače. To se spremeni tako, da od 1. januarja 2019 dalje javni uslužbenci in funkcionarji, ki napredujejo v višji plačni razred, v naziv oziroma v višji naziv, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom 1. decembra leta, v katerem izpolnijo pogoje za napredovanje.

Ne glede na navedeno spremembo javni uslužbenci in funkcionarji pridobijo pravico do plače iz naziva ali višjega naziva, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je javni uslužbenec premeščen oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.

Vsebino te točke se uredi z zakonom, in sicer s spremembo ZSPJS.

5. Poračun regresa za letni dopust za leto 2018

Javnim uslužbencem, ki so na dan izplačila regresa za letni dopust za leto 2018 imeli osnovno plačo, ki ustreza 17. ali nižjemu plačnemu razredu, pripada poračun med 1050 evri in že prejetim regresom za letni dopust za leto 2018.

Ker gre za regres za letni dopust za leto 2018, mora biti poračun regresa, torej razlika med prejetim regresom in zneskom 1050 evrov, izplačana v mesecu decembru 2018.

6. Dodatki:

Spremembe, ki se nanašajo na dodatke, so uveljavljene z Aneksom h Kolektivni pogodbi za javni sektor, in so naslednje:

a) Dodatek za izpostavljenost pri delu s citostatiki (prvi odstavek 38. člena KPJS):

Pogoji za pridobitev pravice do navedenega dodatka so se spremenili, tako da sedaj pripadajo dodatki javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo s citostatiki in kontaminiranimi odpadki, v naslednjih primerih:

• za pripravo ali aplikacijo citostatikov ali za nego 1,04 evra za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
• za delo z bolniki, ki imajo aplicirane diagnostične doze izotopov 1,04 evra za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
• za sodelovanje pri diagnostičnih RTG-postopkih 1,04 evra za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
• za delo s kontaminiranimi odpadki 0,51 evra za vsako začeto uro dela v teh pogojih.

b) Dodatek za delo z osebami z demenco (11. točka 39. člena KPJS):

Črta se vstopni pogoj preseganja 23 odstotkov delovnega časa javnega uslužbenca za pridobitev pravice do dodatka.

c) Dodatek za delo v deljenem delovnem času (41. člen KPJS):

Dodatek se je povišal na 15 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, če prekinitev delovnega časa traja dve uri ali več, pri čemer se dodatek obračuna za vse opravljene ure v deljenem delovnem času, ne le za opravljene ure po prekinitvi.

d) Dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času (drugi odstavek 42. člena KPJS):

Dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času pripada javnemu uslužbencu za šesti in sedmi dan ter tudi za vsak nadaljnji zaporedni delovni dan.

POMEMBNO:

Vse spremembe pogojev in višine dodatkov, navedenih v točkah od a) do vključno d) se uporablja z dnem uveljavitve aneksov h kolektivnim pogodbam, torej z 8. 12. 2018.

e) Dodatki za delo v delovnem času, ki je manj ugoden:

Javnim uslužbencem od 1. 9. 2019 pripada višje plačilo za delo v manj ugodnem delovnem času, in sicer tako da:

• dodatek za delo ponoči znaša 40 odstotkov (prvi odstavek 43. člena KPJS),
• dodatek za delo v nedeljo 90 odstotkov (prvi odstavek 44. člena KPJS) in
• dodatek za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, 120 odstotkov (drugi odstavek 44. člena KPJS).

POMEMBNO:

Višji dodatki za delo v delovnem času, ki je manj ugoden, veljajo od 1. 9. 2019.

f) S 1. 9. 2019 se zaradi uvedbe novih delovnih mest »Učitelj razrednik« z Aneksom h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, črtata dodatka za ure razredništva, kot sta določena v 6. in 7. točki 39. člena KPJS.

7. Jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe

Javnim uslužbencem z dnem uveljavitve aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev oziroma z dnem uveljavitve aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti pripada jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe v javnem sektorju v višini, kot je določena za 30 let delovne dobe, in sicer 577,51 evra.

V zvezi z jubilejno nagrado za 40 let delovne dobe je treba upoštevati še, da je Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti sprejela razlago, v kateri je opredelila delodajalce v javnem sektorju. Ta razlaga je sedaj vključena v Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/18), v drugih aneksih pa tega besedila ni, vendar ga lahko uporabljajo vsi delodajalci javnega sektorja, saj je pravica do jubilejne nagrade določena za vse v enakem besedilu.

V zvezi z navedenim aneksom, ki ureja pravico do jubilejne nagrade za 10, 20, 30 in 40 let delovne dobe, je treba posebej opozoriti, da 4. člen Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 46/13, ostaja v veljavi, kar pomeni, da članu reprezentativnega sindikata, podpisnika aneksa iz Uradnega lista RS, št. 46/13, pripada za 20 odstotkov višja jubilejna nagrada. Zahtevo za izplačilo jubilejne nagrade vloži sindikat, na predlog člana.

Spremembe glede jubilejnih nagrad so bile uveljavljene za celoten javni sektor, zato jubilejno nagrado za 40 let delovne dobe urejajo tudi drugi aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, ki pa, kot že rečeno, ne vsebujejo opredelitve delodajalcev v javnem sektorju. Enako kot pri aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti velja glede višje jubilejne nagrade za člane reprezentativnih sindikatov tudi za druge anekse, saj določba glede višje jubilejne nagrade za člane reprezentativnih sindikatov iz aneksov iz Uradnega lista RS, št. 46/13, ostaja v veljavi.

8. Odpravnina ob upokojitvi

Javnim uslužbencem z dnem uveljavitve aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev oziroma z dnem uveljavitve aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma v višini treh zadnjih njegovih plač, če je to zanj ugodneje. Taka višina odpravnine pripada javnemu uslužbencu ne glede na to, kdaj se upokoji, ali takoj, ko izpolni pogoje ali kasneje.

9. Razporejanje delovnega časa

V Aneksu h Kolektivni pogodbi za zdravstveno nego (Uradni list RS, št. 80/18) in v Aneksu h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 80/18) je vključeno tudi besedilo, ki se nanaša na razporejanje delovnega časa v povezavi z delom na praznike in dela proste dni.

Aneksa določata, da se pri razporejanju delovnega časa zaposlenih v zdravstve­ni negi in v dejav­nosti zdravstva in socialnega varstva delavca razporeja na delo tako, da ima pravico do odsotnosti z dela na dan praznika, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, in drug z zakonom določen dela prost dan (v nadaljnjem besedilu: praznik) s pravico do nadomestila plače, razen:

• v primeru, ko iz opredelitve tedenskega delovnega časa v pogodbi o zaposlitvi izrecno izhaja, da delavec na posamezen dan v tednu po pogodbi o zaposlitvi nima delovne obveznosti in je na ta dan praznik,
• če iz razporeditve delovnega časa, ki po svoji naravi temelji na vnaprej predvidljivem in sistemsko jasnem vzorcu razporejanja delavca na delo, tako da se da vnaprej določiti dneve, na katere ima delavec delovno obveznost, izhaja, da delavec na dan praznika ne bi imel delovnih obveznosti.

Pri razporejanju delovnega časa se delavcu zagotovi plačilo nadomestila plače za najmanj toliko ur praznikov, kot izhaja iz letnega koledarja delovne obveznosti za posamezno koledarsko leto pri enakomerni razporeditvi de­lovnega časa za 40-urni delovni teden od ponedeljka do petka.

Delodajalec lahko delavcu pravico do odsotnosti z dela na dan praznika omeji in ga izjemoma razporedi na delo, če narava dela zahteva opravljanje dela tudi na dan praznika, vendar največ na osem takšnih dni letno. Na podlagi pisnega soglasja je delavec lahko razporejen na delo za toliko več dni na dan praznika, za kolikor dni je podal soglasje. Delavec je za delo na dan praznika upravičen do plačila za delo ter plačila ustreznega dodatka skladno s Kolektivno pogodbo za javni sektor.

Delavec je lahko razporejen na delo na največ 28 ne­delj letno. V to število so vštete tudi nedelje prostega vikenda. V primeru pisnega soglasja delavca se število delovnih nedelj poveča za v soglasju navedeno število.

Aneksa določata tudi, da delodajalec izvede razpored delavcev glede dela na praznik in glede dela v nedeljo do 1. januarja 2020. Če deloda­jalec razporeda do 1. januarja 2020 ne izvede, mora pripraviti kadrovski načrt zaposlovanja za njegovo realizacijo.