Napredovanje javnega uslužbenca v naziv ali v višji plačni razred

30. 5. 2018
Pomembno je razlikovati med temi napredovanji in upoštevati različne zakonske osnove

Pojasniti je treba, da Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) ureja le napredovanje v plačne razrede. Tako 16. člen ZSPJS določa, da javni uslužbenec, ki ima plačo določeno po 14. členu ZSPJS (ker nima ustrezne oziroma zahtevane izobrazbe za delovno mesto, ki ga zaseda), lahko napreduje v skladu z določbami tega zakona – torej v plačne razrede. Podlaga za tako napredovanje je napredovalno obdobje in letna ocena delovne uspešnosti.

Napredovanje v naziv pa urejajo področni zakoni in podzakonski predpisi, za področje vzgoje in izobraževanja na primer ZOFVI v 105. členu določa, da je možno napredovanje v nazive mentor, svetovalec in svetnik, postopek in pogoje pa uredi minister v pravilniku, to je Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 54/02, 123/08, 44/09 in 18/10).

Navedeni pravilnik v 2. členu določa, da v skladu s tem pravilnikom lahko v posamezni naziv napredujejo strokovni delavci, ravnatelji oziroma direktorji, ki izpolnjujejo z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za strokovne delavce, ravnatelje oziroma direktorje. To pomeni, da morajo izpolnjevati pogoje za zasedbo delovnih mest oziroma za opravljanje dela oziroma lahko napredujejo le tisti strokovni delavci, ki izpolnjujejo vse z zakonom in podzakonskimi akti predpisane pogoje za strokovne delavce. Po ZOFVI je potrebno obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo in opravljen strokovni izpit.

Pripravila: Štefka Korade Purg

Nazaj