ZJU v 21. členu določa obveznost imeti sistemizacijo delovnih mest tudi za državne organe, pri čemer v nadaljevanju vsebuje različne rešitve za organe državne uprave in za druge državne organe. Med druge državne organe ZJU šteje Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče, Računsko sodišče, Varuha človekovih pravic, Informacijskega pooblaščenca, pravosodne organe (sodišča, tožilstvo in pravobranilstvo) in druge državne organe, ki niso organ državne uprave (Komisija za preprečevanje korupcije, Državna revizijska komisija).

Ti organi so samostojni državni organi, zato je treba to upoštevati tudi pri pripravi sistemizacije delovnih mest. Sistemizacijo delovnih mest sicer v drugih državnih organih sprejme predstojnik, torej oseba (funkcionar), ki vodi delo državnega organa, če zakon ali splošni akt državnega organa ne določa drugače (40. člen ZJU).

V skladu z ZJU (41. člen) vlada sprejema skupna izhodišča za notranjo organizacijo in sistemizacijo v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti, torej ta izhodišča, sprejeta v uredbi, ki ureja notranjo organizacijo, za druge državne organe ne veljajo. To pomeni, da morajo drugi državni organi pri pripravi svojih aktov o sistemizaciji delovnih mest upoštevati določbe ZJU glede delovnih mest in nazivov ter položajev, pri čemer samostojno določajo pogoje za zasedbo delovnih mest, razen tistih, ki jih določa ZJU (predpisana izobrazba za nazive, obvezno usposabljanje za uradniška delovna mesta, pogoji za imenovanje v naziv iz 88. člena ZJU) ali pa drug zakon, ki ureja delo državnega organa.

Sistemizacija v drugih državnih organih

Glede na to, da tudi za državne organe velja plačni sistem v javnem sektorju, ki ga ureja ZSPJS, je torej treba določbe ZSPJS, vezane na sistemizacijo delovnih mest, upoštevati tudi pri pripravi sistemizacije delovnih mest posameznega državnega organa.

Pri pripravi sistemizacije delovnih mest v državnem organu je treba upoštevati naslednje pravila oziroma obveznosti, ki izhajajo iz določb ZJU in ZSPJS:

Obveznosti, ki izhajajo iz določb ZJU in ZSPJS

• obveznost imeti sistemizacijo delovnih mest kot akt, v katerem so določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog državnega organa z opisom pogojev in nalog na posameznih delovnih mestih, razen če poseben zakon ne določa drugače (prvi odstavek 21. člena ZJU),

• določiti je treba uradniška in strokovno tehnična delovna mesta glede na vsebino nalog, in sicer se na uradniških delovnih mestih opravljajo javne naloge, torej naloge, ki so neposredno povezane z izvrševanjem oblasti ali z varstvom javnega interesa, na strokovno tehničnih delovnih mestih pa se opravljajo spremljajoča dela, ki so dela na področju kadrovskega in materialno-finančnega poslovanja, tehnična in podobna dela ter druga dela, ki jih je treba opravljati zaradi nemotenega izvajanja javnih nalog organa (23. člen ZJU),

• spoštovati je treba določbe glede socialnega partnerstva (26. člen ZJU), torej je treba k sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje reprezentativnega sindikata,

• določiti je treba število in vrsto delovnih mest v kabinetu funkcionarja, ki vodi državni organ, in sicer za določen čas (72. člen ZJU),

• s splošnim aktom je treba določiti uradniška delovna mesta (78. člen ZJU), v skladu z ZSPJS se uradniška delovna mesta s splošnim aktom tudi uvrstijo v plačne razrede (13. člen ZSPJS),

• v sistemizaciji državnega organa se uporabijo strokovno tehnična delovna mesta, določena z uredbo vlade (78. člen ZJU) in uvrščena v plačne razrede s kolektivno pogodbo za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave lokalnih skupnosti¹ (13. člen ZSPJS),

• v sistemizaciji se v skladu z notranjo organizira- nostjo določijo tudi položaji, če to izhaja iz obsega nalog in notranje organizacijske strukture (80. člen ZJU),

• za uradniška delovna mesta in nazive je treba upoštevati predpisano izobrazbo in druge pogoje, določene z zakonom (86., 87. in 88. člen ZJU), pri čemer se pogoji glede izobrazbe, delovnih izkušenj in obveznega usposabljanja za imenovanje v naziv ter drugi pogoji, ki jih določa posebni zakon, določijo v sistemizaciji delovnih mest, ostali pogoji pa se upoštevajo pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za sklenitev pogodbe o zaposlitvi,

• v sistemizaciji je treba določiti tudi plačne skupine in plačne podskupine, kot jih določa ZSPJS (7. člen),

• za delovna mesta je treba določiti tarifni razred glede na zahtevano izobrazbo, in sicer v skladu z ZSPJS (8. člen),

• v sistemizaciji delovnih mest je treba zaradi pravilnega obračuna plač in posredovanja podatkov o plačah določiti tudi ostale podatke, ki jih določa ZSPJS (7. člen),

• v aktih o sistemizaciji delovnih mest je treba obvezno uporabiti plačne razrede, določene v ZSPJS (tretji odstavek 9. člena).

Pri pripravi sistemizacije delovnih mest v posameznih državnih organih je treba upoštevati tudi zakone in druge predpise, ki urejajo delo in pristojnosti državnega organa, če ti določajo tudi pogoje za opravljanje dela.