Inšpektorji za delo so pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pozorni tudi na prepoznavo indikatorjev trgovine z ljudmi in o tem obveščajo in sodelujejo s pristojnimi organi ter se tako glede prepoznavanja žrtev trgovine z ljudmi vključujejo v aktivnosti drugih državnih organov na nacionalni in mednarodni ravni. Ključni elementi za dokazovanje dejanja trgovine z ljudmi so: dejanje (kaj je narejeno), sredstva (kako se to naredi) in izkoriščanje namena (zakaj je to narejeno).
Trgovina z ljudmi je kompleksen zločin, ki ima tri elemente. Za dokazovanje kaznivega dejanja trgovine z ljudmi je treba v skladu z opredelitvijo Protokola ZN o trgovini z ljudmi upoštevati vse tri elemente, in sicer:
Za izpolnitev navedenih elementov je treba dokazovati, da je bil namen trgovine z ljudmi prisilno delo, razen če nacionalna zakonodaja vključuje širši pojem, na primer:
Nacionalni predpisi posameznih držav se pogosto sklicujejo na:
V skladu s Konvencijo o prisilnem delu MOD se pod pojmom »prisilno delo« razume »vsako delo ali storitev, ki ga opravi oseba pod grožnjo kakršnekoli kazni in za katero se oseba ni ponudila prostovoljno« (člen 2). Delavec mora imeti pravico, da se svobodno odloča, katero delo bo opravljal, katero oziroma kakšno vrsto dela bo izbral, prav tako ima pravico, da se svobodno odloča, kdaj bo delovno razmerje prenehalo.
V skladu z opredelitvijo MOD se delo ali storitev pod grožnjo kaznovanja lahko uporabi kot kazalnik pojma prisilnega dela (ILO 2005, 20–21):
Podobno velja, če je ponudba za delo zavajajoča ali če ni danega soglasja delavca. V takem primeru ne moremo razumeti, da se delo opravlja prostovoljno (MOD, 2009, 12–13).
Pri obravnavi elementa prisilnega dela je treba biti pozoren na kakršnekoli okoliščine, ki:
Sredstva, ki se uporabljajo za nadzor nad delavcem, sredstva, ki se uporabljajo za poslabšanje (povečanje) njegovega dolga, in sredstva, ki se uporabljajo za omejitev delavčevega prostega gibanja in neodvisnosti delavca, so okoliščine, ki izničijo vsako soglasje, ki ga je delavec morda dal. Prisilno delo ne vključuje nujno ustrahovanja, nasilja in fizičnega nadzora zaposlenega.
Pogosto ni lahko razlikovati med tem, kaj je trgovina z ljudmi in kaj je 'samo' izkoriščanje delovne sile. Okoliščine na splošno vključujejo nizko plačo in slabe pogoje dela. Vendar nizke plače in slabi delovni pogoji sami po sebi ne izpolnjujejo opredelitvenih elementov trgovine z ljudmi za prisilno delo. Za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi je treba najti vse tri elemente: dejanje, sredstva in izkoriščanje namena. V praksi to pomeni:
Scenariji lahko vključujejo tudi grožnje ali dejansko nasilje, zaplenitev potnega lista zaposlenega in spletnih bančnih ID-jev ter ustrahovanje. Če delavec zaradi celotnega nadzora, ki ga izvaja delodajalec, ne more zapustiti delovnega razmerja, se ta dejanja lahko opredelijo kot trgovina z ljudmi. Trgovino z delom pogosto spremljajo tudi finančni kriminal in druga kazniva dejanja.
Več o pristojnosti in nalogah inšpektorjev za delo tudi na seminarju:
Inšpektor za delo – Zlata pravila za pripravo na obisk inšpektorja za delo ali VZD
Vir: Inšpektorat za delo