Inšpekcijsko nadzorstvo je ena temeljnih funkcij državne uprave in pomeni nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Inšpekcijski nadzor izvršujejo inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

V skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo , se inšpekcijsko nadzorstvo izvaja tudi v občinah. Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Za opravljanje tega nadzorstva se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinsko inšpekcijo. Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v skladu z zakonom, s katerim je urejen inšpekcijski nadzor.

Temeljni zakon, ki ureja področje inšpekcijskega nadzora, je Zakon o inšpekcijskem nadzoru - ZIN , sicer pa posamezna inšpekcijska področja urejajo tudi področni zakoni. Uvodne določbe ZIN urejajo njegovo uporabo in v zvezi s tem določajo:

• za inšpekcije, katerih delovanje urejajo posebni zakoni, se ZIN uporablja samo glede tistih vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni,
• glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z ZIN ali s posebnim zakonom, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek,
• inšpektorji pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora izrekajo ukrepe, določene v ZIN, in ukrepe, določene s posebnimi zakoni,
• ZIN, razen določb o organizaciji (od 8. do vključno 11. člena), se uporablja tudi za inšpekcijski nadzor, ki ga izvajajo občinske inšpekcije, če ni z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, ali z drugim zakonom določeno drugače,
• ZIN se ne uporablja za upravno inšpekcijo, inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev, proračunsko inšpekcijo in druge oblike notranjega upravnega nadzora nad poslovanjem državnih organov in organov lokalnih skupnosti,
• za upravno inšpekcijo, inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev, inšpekcijo za plače v javnem sektorju in proračunsko inšpekcijo veljajo določbe od 1. do 20. člena (splošne določbe, načela, organizacija in vodenje inšpekcij ter pristojnosti glavnega inšpektorja, inšpekcijski svet ter določbe glede programa dela, pogoji za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora in določbe glede strokovnega izpita za inšpektorje ter pooblastila inšpektorjev) in 24. člen ZIN (obravnava prijav in stranke v postopku).

Pomembno

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ZIN-B, (Uradni list RS, št. 40/2014) je bila vključena splošna določba, da inšpektorji pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora izrekajo ukrepe, določene v ZIN, in ukrepe, določene s posebnimi zakoni, s čimer je odpravljen dvom glede izrekanja ukrepov v postopku inšpekcijskega nadzora.

Prav tako se je z navedenim zakonom razširil obseg veljavnost ZIN tako, da po uveljavitvi ZIN-B v celoti velja tudi za obrambno inšpekcijo.

Inšpekcijski nadzor temelji na načelih, in sicer naslednjih:

• načelo samostojnosti, ki pomeni, da so inšpektorji pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojni,
• načelo varstva javnega interesa in varstva zasebnih interesov, ki pomeni, da inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb,
• načelo javnosti, ki pomeni, da inšpektorji na podlagi in v mejah pooblastila predstojnika obveščajo javnost o svojih ugotovitvah ter o ukrepih, če je to potrebno, da se zavaruje pravice pravnih ali fizičnih oseb, ter v primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev spoštovanja pravnega reda oziroma odločb inšpektorjev,
• načelo sorazmernosti, ki pomeni, da morajo inšpektorji opravljati svoje naloge tako, da pri izvrševanju svojih pooblastil posegajo v delovanje pravnih in fizičnih oseb le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora, pri izbiri ukrepov pa inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa, prav tako pa mora inšpektor pri določitvi roka za odpravo nepravilnosti upoštevati težo kršitve, njene posledice za javni interes in okoliščine, od katerih je odvisno, v kolikšnem času lahko fizična ali pravna oseba, pri kateri inšpektor opravlja nadzor, ob dolžni skrbnosti odpravi nepravilnosti.

Inšpektorji delujejo v okviru inšpekcij, ki so organizirane za posamezno upravno področje, inšpekcije pa delujejo v inšpektoratih, ki so organi v sestavi pristojnega ministrstva. Glede na to, da so inšpekcije praviloma organizirane v okviru državne uprave, se jih organizira v skladu s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistemizacijo v organih državne uprave. Inšpektorji so javni uslužbenci, zato zanje veljajo tudi predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev (delovna razmerja in plače), ter določbe ZIN.

Predstojnik inšpektorata je glavni inšpektor, ki vodi in predstavlja inšpektorat, organizira in koordinira delo inšpektorjev ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela inšpekcije. Naloge glavnega inšpektorja v skladu z ZIN so med drugim naslednje:

• določi letni načrt izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora ter način dodeljevanja zadev posameznim inšpektorjem v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje,
• pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu posreduje letna poročila, ki vključujejo zlasti podatke o številu zadev, o času reševanja posamezne zadeve, o spoštovanju rokov pri reševanju posameznih zadev in o realizaciji letnih načrtov dela,
• pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu namesto letnega poročila v skladu z ZIN predloži letno poročilo, izdelano v skladu s posebnim zakonom, če to poročilo vsebuje podatke, ki jih kot vsebino letnega poročila določa ZIN.

ZIN ureja tudi koordinacijo delovanja inšpekcij in določa, da se za medsebojno koordinacijo dela in doseganje večje učinkovitosti različnih inšpekcij ustanovi Inšpekcijski svet kot stalno medresorsko delovno telo, ki ga vodi minister, pristojen za upravo, ali oseba, ki jo minister pooblasti. Člani Inšpekcijskega sveta so glavni inšpektorji in predstojniki organov oziroma poslovodni organi oseb javnega prava, v katerih deluje inšpekcija, oziroma osebe, ki jih predstojnik oziroma poslovodni organ pooblasti.

Inšpekcijski svet opravlja naloge, povezane z doseganjem večje učinkovitosti in usklajenosti delovanja inšpekcij, tako da usklajuje skupno izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora različnih inšpekcij, obravnava skupna vprašanja glede delovanja inšpekcij, obravnava vprašanja, povezana z usposabljanjem v inšpekcijah, obravnava in usklajuje oziroma načrtuje ukrepe za zagotovitev informacijske podpore inšpekcijam.

ZIN-B je kot novost na področju načrtovanja dela določil dve obveznosti (11. a člen), in sicer:

• sprejem letnega programa dela, kar pomeni, da inšpektorat oziroma inšpekcija, ki deluje znotraj organa, ki ni inšpektorat, za zagotavljanje učinkovitega izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora sprejme letni program dela, s katerim določi vsebino in obseg izvajanja inšpekcijskega nadzora, pri čemer pri določitvi letnega programa dela izhaja tudi iz ugotovitev v že izvedenih inšpekcijskih nadzorih in ocene, da na posameznem področju obstaja večja verjetnost nespoštovanja oziroma kršitve zakonov in drugih predpisov,
• seznanitev vlade s strateškimi usmeritvami in prioritetami, kar pomeni, da minister, pristojen za upravo, do 1. marca tekočega leta seznani vlado s strateškimi usmeritvami in prioritetami, ki izhajajo iz sprejetih letnih programov dela inšpektoratov oziroma inšpekcij.

Navedena obveznost velja za inšpektorate, ki so organi v sestavi ministrstev, in za inšpekcije, ki delujejo v okviru uprave. Določba glede seznanjanja vlade s strateškimi usmeritvami in prioritetami, ki izhajajo iz sprejetih programov dela, se ne nanaša na občinske inšpekcije.

Kot že navedeno, so inšpektorji javni uslužbenci, zato zanje veljajo pravice in obveznosti, določene z ZJU in podzakonskimi predpisi, določene posebnosti pa ureja tudi ZIN, in sicer naslednje:

Pogoji za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora

Glede pogojev za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora ZIN določa, da če ni s predpisi o posamezni inšpekciji drugače določeno, je lahko za inšpektorja imenovana oseba, ki ima:

• predpisano izobrazbo v skladu z ZJU, kar pomeni, da je glede predpisane izobrazbe za nazive, v katerih se opravlja naloge na delovnih mestih inšpektorjev, treba upoštevati 87. člen ZJU, izjeme pa določajo področni predpisi, kar je treba upoštevati pri določanju zahtevane izobrazbe za delovna mesta inšpektorjev oziroma za imenovanje v nazive, v katerih se opravlja naloge inšpekcijskega nadzora v sistemizaciji delovnih mest,
• ustrezne delovne izkušnje, določene v uredbi, ki ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo v organih državne uprave, torej v Prilogi I, kjer so določena tipična uradniška delovna mesta, in
• strokovni izpit za inšpektorja.

Strokovni izpit za inšpektorja

Strokovni izpit je sicer določen kot pogoj za imenovanje za inšpektorja, vendar pa ZIN določa, da je izjemoma možno za inšpektorja imenovati osebo, ki tega strokovnega izpita nima, vendar mora ta izpit opraviti najkasneje v šestih mesecih od dneva imenovanja za inšpektorja. To pomeni, da:

• je na javnem natečaju lahko za delovno mesto inšpektorja izbran tudi kandidat, ki pogoja glede strokovnega izpita ne izpolnjuje, izpolnjuje pa druge pogoje in se je izkazal kot strokovno najbolj usposobljen kandidat, se mu pa v pogodbo o zaposlitvi določi obveznost, da ta izpit opravi najkasneje v šestih mesecih od imenovanja in sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Navedeno pomeni, da dejstvo, da prijavljen kandidat nima strokovnega izpita za inšpektorje, ne more pomeniti, da kandidat ne izpolnjuje natečajnih pogojev,

• je na delovno mesto inšpektorja lahko premeščen tudi uradnik, ki še nima statusa inšpektorja, prav tako mora strokovni izpit za inšpektorja opraviti najkasneje v šestih mesecih od premestitve, kar se določi v aneksu o premestitvi oziroma v pogodbi o zaposlitvi.

Inšpektor, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, lahko opravlja posamezna strokovna dejanja (na primer: priprava analiz, informacij) na področju inšpekcijskega nadzora.

Strokovni izpit za inšpektorja je sestavljen iz naslednjih področij:

• upravni postopek in upravni spor,
• postopek vodenja in odločanja o prekrških in
• postopek inšpekcijskega nadzora.

Podrobnejši program strokovnega izpita za inšpektorja, postopek opravljanja, način in postopek prijave, izpitni red, način priznavanja vsebin opravljenih izpitov ali preizkusov znanja in druga vprašanja, povezana s strokovnim izpitom za inšpektorja, so določena s Pravilnikom o strokovnem izpitu za inšpektorja (Uradni list RS, št. 111/07). Strokovni izpit za inšpektorja se opravlja pred izpitno komisijo in poteka ustno.

ZIN določa tudi priznavanje vsebin, kar je pomembno pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta inšpektorja in opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora, in sicer:

• šteje se, da je inšpektor, ki je opravil strokovni izpit za inšpektorja, opravil tudi strokovni izpit iz upravnega postopka in preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku,
• šteje se, da je uradnik, ki je opravil strokovni izpit iz upravnega postopka in preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku, opravil del strokovnega izpita za inšpektorja, ki po vsebini ustreza opravljenemu strokovnemu izpitu,
• šteje se, da ima oseba opravljen strokovni izpit za inšpektorja, če ima opravljen pravniški državni izpit.

V zvezi s strokovnimi izpiti za inšpektorja ministrstvo, pristojno za upravo, vodi evidenco prijav na strokovni izpit za inšpektorja in evidenco opravljenih strokovnih izpitov za inšpektorja. V navedeni evidenci ministrstvo kot upravljavec osebnih podatkov za potrebe izvajanja strokovnih izpitov po ZIN upravlja in obdeluje naslednje osebne podatke:

• osebno ime,
• naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
• EMŠO,
• strokovni naziv in
• naziv organa, kjer je oseba zaposlena.

Podatke iz evidence se uporablja za izdajanje javnih listin (potrdil) o opravljenih strokovnih izpitih, za javne uslužbence pa se jih povezuje tudi s centralno kadrovsko evidenco.

Če inšpektor v roku šestih mesecev po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, ki so na njegovi strani, ne opravi strokovnega izpita, mu delovno razmerje preneha. Med razloge, ki so na strani inšpektorja, ne šteje upravičena odsotnost z dela zaradi bolezni oziroma druga odsotnost, daljša od enega meseca, v času katere prejema nadomestilo plače v skladu z zakonom. Inšpektorja, ki je bil premeščen z uradniškega delovnega mesta na delovno mesto inšpektorja in v roku šestih mesecev po premestitvi ne opravi strokovnega izpita za inšpektorja iz razlogov, ki so na njegovi strani, se premesti na delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje. Če takega delovnega mesta ni, se inšpektorja premesti po postopku, ki je v ZJU določen za premestitev iz poslovnih razlogov, kar pomeni, da se zanj išče prosto delovno mesto po postopku iz 158. člena ZJU.

Pomembno

Med novostmi, ki jih določa ZIN-B, sta v zvezi s strokovnim izpitom pomembni dve:

• rok za opravo strokovnega izpita je skrajšan z enega leta na šest mesecev,

• določena je možnost premestitve uradnika na delovno mesto inšpektorja in tudi v primeru take premestitve se premeščenemu javnemu uslužbencu določi rok za opravo strokovnega izpita v trajanju največ šest mesecev.

Nespremenjena pa ostaja ureditev, da osebi, ki je sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto inšpektorja in strokovnega izpita iz razlogov, ki so na njeni strani, ne opravi v roku šestih mesecev, preneha delovno razmerje.

Če strokovnega izpita ne opravi uradnik, ki je bil premeščen na delovno mesto inšpektorja, se ga premesti na delovno mesto, za katerega izpolnjuje pogoje, če takega delovnega mesta ni, se izvede postopek premestitve iz poslovnih razlogov.

Pravice in obveznosti inšpektorjev

ZIN ureja določene pravice in obveznosti inšpektorjev, in sicer:

• inšpektor se mora redno usposabljati za opravljanje svojih nalog v skladu s programom, ki ga predpiše predstojnik, kar sicer izhaja tudi iz določb ZJU,
• inšpektorja se ne sme zaradi delovnih potreb brez njegovega soglasja premestiti na drugo delovno mesto, za katero ni določeno izvrševanje inšpekcijskih pooblastil,
• inšpektor ne sme opravljati dejavnosti oziroma ne sme opravljati dela za drugega delodajalca na področju, na katerem opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, razen če gre za znanstveno ali pedagoško delo, ob tej določbi pa je treba upoštevati tudi določbo 100. člena ZJU, ki prav tako ureja opravljanje dodatnih dejavnosti uradnikov,
• inšpektor mora varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, pri čemer dolžnost varovanja tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja inšpektorja,
  
• inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor,

• za inšpektorje ZIN določa še posebne odgovornosti, katerih kršitev šteje za hudo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer je inšpektor posebej odgovoren:

  • če pri opravljanju nalog nadzora opusti izvršitev nalog oziroma ne sprejme ustreznih ukrepov, ki jih je skladno z zakonom dolžan izvršiti oziroma sprejeti,
  • če ne poda prijave oziroma ne obvesti pristojnih organov o kršitvah zakonov ali drugih predpisov, ki jih je ugotovil pri izvrševanju nalog inšpekcijskega nadzora,
  • če opravlja dejavnost oziroma dela, ki jih ZIN (15. člen) omejuje oziroma prepoveduje.

Pomembno

Novost ZIN-B je tudi 17. a člen, ki ureja položaj inšpektorja kot priče, in sicer:

»Če inšpektor pred sodiščem nastopa kot priča v zvezi z inšpekcijskim postopkom, lahko ne glede na določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči, namesto prebivališča navede naslov in naziv enote organa, kjer opravlja delo, in se identificira s službeno izkaznico.«

Pooblastila inšpektorjev

Inšpektor pooblastilo za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora izkazuje s službeno izkaznico, ki jo izda minister, pristojen za področje, na katerem deluje inšpekcija. Splošno obliko izkaznice ter postopek za njeno izdajo predpiše minister, pristojen za upravo, če poseben zakon ne določa drugače.

Službeno izkaznico občinskega inšpektorja izda župan občine, v kateri deluje občinska inšpekcija. V primerih, ko občinska inšpekcija deluje v okviru medobčinskega inšpektorata in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo za več občin, izda izkaznico občinskega inšpektorja župan občine, v kateri ima sedež medobčinski inšpektorat.

Pomembno

ZIN-B je črtal značko (6. člen), kar pomeni, da se inšpektorji pri opravljanju inšpekcijskega nadzora izkazujejo samo s službeno izkaznico.

Inšpektor pooblastilo za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora izkazuje s službeno izkaznico, ki jo izda minister, pristojen za področje, na katerem deluje inšpekcija. Splošno obliko izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister, pristojen za upravo, če poseben zakon ne določa drugače.

Pravilnik o službeni izkaznici inšpektorja (Uradni list RS, št. 67/14), sprejet na podlagi ZIN-B, določa splošno obliko službene izkaznice inšpektorja in postopek za njeno izdajo, če ni s posebnim zakonom določeno drugače.

Pravilnik določa, da se službeno izkaznico inšpektorja izda v obliki izkaznice, ki mora biti izdelana in izdana tako, da vsebuje predpisane elemente (3. člen pravilnika). Posebej je treba opozoriti, da pravilnik določa tudi, da se inšpektorju, ki opravlja inšpekcijsko nadzorstvo na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska ali madžarska narodna skupnost, izda izkaznica tudi z besedilom v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. V skladu z drugim predpisom ali mednarodno pogodbo se lahko izda izkaznico tudi v angleškem jeziku in tudi v takem primeru morajo biti upoštevani s pravilnikom določeni elementi oziroma vsebina službene izkaznice.

Izkaznico izda minister, pristojen za področje, na katerem deluje inšpektor (5. člen), pristojno ministrstvo (ali pa inšpektorat oziroma organ v sestavi, če ga je za vodenje registra pooblastil minister) pa vodi register izdanih izkaznic s podatki o:

1. osebnem imenu inšpektorja,
2. datumu izdaje izkaznice,
3. registrski številki izkaznice,
4. datumu prenehanja veljavnosti ali zamenjave izkaznice,
5. razlogu za prenehanje veljavnosti oziroma zamenjavo izkaznice,
6. izkaznicah, ki se jih hrani za čas prepovedi opravljanja dela v primerih ugotavljanja odgovornosti inšpektorja za kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, in o
7. uničenih izkaznicah, torej tistih, ki vrnjene in komisijsko uničene v skladu z določbami pravilnika.

Pravilnik ureja tudi veljavnost službenih izkaznic, in sicer določa, da veljavnost izkaznice, ki jo mora inšpektor vrniti pristojnemu ministrstvu, preneha z dnem:

• prenehanja delovnega razmerja inšpektorja,
• premestitve inšpektorja na delovno mesto, za katero niso predpisana inšpekcijska pooblastila,
• premestitve inšpektorja v drug državni organ.

Službeno izkaznico občinskega inšpektorja izda župan občine, v kateri deluje občinska inšpekcija. V primerih, ko občinska inšpekcija deluje v okviru medobčinskega inšpektorata in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo za več občin, izda izkaznico občinskega inšpektorja župan občine, v kateri ima sedež medobčinski inšpektorat.

Pravilnik o službeni izkaznici občinskega in medobčinskega inšpektorja (Uradni list RS, št. 67/14) ureja obliko službene izkaznice občinskega inšpektorja in medobčinskega inšpektorja ter postopek za njeno izdajo.

Tudi službeno izkaznico občinskega in medobčinskega inšpektorja se izda v obliki izkaznice v predpisani velikosti in s predpisanimi elementi. Ko se izkaznico izdaja medobčinskemu inšpektorju, mora biti na njej natisnjen grb občine sedeža medobčinske inšpekcije, na sprednji strani pa mora biti poleg grba napis »Medobčinski inšpektorat« ter naziv občine sedeža medobčinske inšpekcije. Na zadnji strani izkaznice se našteje vse občine, ustanoviteljice medobčinskega inšpektorata.

Pravilnik določa tudi, da se inšpektorju, ki opravlja inšpekcijsko nadzorstvo na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska ali madžarska narodna skupnost, izda izkaznico tudi z besedilom v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, in sicer tako, da se na sprednji in zadnji strani izkaznice ponovi predpisane elemente službene izkaznice v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

Izkaznico za občinskega inšpektorja izda župan občine, v kateri deluje občinski inšpektorat, izkaznico za medobčinskega inšpektorja pa izda župan občine sedeža medobčinske inšpekcije. Vsaka občina, v kateri je organiziran občinski ali medobčinski inšpektorat, vodi register izdanih izkaznic s podatki o:

• osebnem imenu inšpektorja,
• datumu izdaje izkaznice,
• registrski številki izkaznice,
• datumu prenehanja veljavnosti ali zamenjave izkaznice,
• razlogu za prenehanje veljavnosti oziroma zamenjavo izkaznice,
• izkaznicah, ki se jih hrani za čas prepovedi opravljanja dela v primerih ugotavljanja odgovornosti inšpektorja za kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, in o
• uničenih izkaznicah, to so izkaznice, ki so bile vrnjene in komisijsko uničene.

Tudi ta pravilnik ureja prenehanje veljavnosti službenih izkaznic, pri čemer so razlogi enaki kot pri inšpektorjih v državnih inšpekcijah.

Pomembna določba pravilnika je še določba glede zagotavljanja sredstev, in sicer sredstva za izdajo izkaznice zagotovi občina, katere župan je pristojen za izdajo izkaznice.