piše: Sanja Miljuš Herman, vir: revija Denar, številka 487/2018;
Inšpekcijske službe so v letu 2017 opravile 7694 inšpekcijskih pregledov, kar je sicer manj kot v letu poprej, kar pa je moč pripisati zahtevnosti in kompleksnosti posameznih nadzorov. V letu 2017 so prejeli 5573 novih prijav, največ od delavcev, pogosto pa so med pobudniki tudi Furs, policija, Komisija za preprečevanje korupcije, Inšpektorat RS za šolstvo in šport, Tržni inšpektorat, Zavod za zaposlovanje, varuh človekovih pravic idr. Ugotovljenih kršitev je bilo v primerjavi z letom 2016 nekoliko manj, največ kršitev pa je bilo ugotovljenih v gradbeništvu, gostinstvu in trgovini, čemur so v inšpekcijskih službah namenili tudi posebno pozornost.
Plačilo za delo
Na področju nadzora delovnih razmerij že vrsto let ugotavljajo največ kršitev na področju plačila za delo. V letu 2017 so se temu področju posvetili in ugotovili kar rekordnih 6064 kršitev. Med vsemi so izstopale kršitve v zvezi s plačilnim dnem in (ne)izplačilom regresa za letni dopust. S spremembo Zakona o inšpekciji dela, ki je začela veljati v oktobru 2017, lahko inšpektorji za delo, če je bil pri zavezancu v obdobju preteklih 12 mesecev dvakrat ali večkrat pravnomočno ugotovljen prekršek, da ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu, kot to določa zakon, ki ureja delovna razmerja, začasno prepove opravljanje delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti.
Nadzor nad nedopustnimi oblikami zaposlovanja
Inšpektorat RS za delo vsako leto zazna več kršitev pri različnih oblikah dela, ki jih delavci večinoma ne opravljajo v okviru delovnega razmerja, pri čemer to ni njihova prostovoljna odločitev. Z namenom zmanjševanja tovrstnih oblik zaposlitve, ki predstavljajo globalni sistemski problem predvsem pri mladi populaciji, se v okviru usmerjenih akcij oziroma poostrenih nadzorov tudi v letu 2018 opravlja poseben nadzor v trgovinah. Inšpekcijske službe preverjajo oblike zaposlitev ob obstoju elementov delovnega razmerja na podlagi pogodb civilnega prava, ki ga delavnopravna zakonodaja prepoveduje in začasnih in občasnih del dijakov in študentov.
Praksa delodajalcev
Nedopustna praksa delodajalcev, ko zaposlijo delavca za krajši delovni čas od polnega, ostaja ena od bolj problematičnih. Če delavec dela več, kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi za krajši delovni čas, predstavlja takšna kršitev prekršek, če tovrstna možnost daljšega dela ni predvidena v pogodbi o zaposlitvi. Če zaposlujete delavce, ki v skladu z določili ZDR-1 uživajo posebno varstvo, bodite posebej pozorni na ustrezno odrejanje delovnega časa, neenakomerni delovni čas in odrejanje nočnega dela.
Ker so se skupne akcije z drugimi državnimi organi izkazale za še učinkovitejše, v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije namenjajo posebno pozornost zaposlovanju za določen čas na področju šolstva.
Pomanjkanje delovne sila kaže negativne učinke na številnih področjih, še posebej v gradbeništvu, gostinstvu in zdravstvu. Delovni čas, zagotavljanje odmorov in počitkov bo tudi vnaprej predmet preverjanj, v letošnjem letu še posebej na področju zdravstva.
Usmerjen nadzor gradbišč se kot stalna akcija izvaja tudi v letu 2018, načrtujejo pa vsaj en inšpekcijski pregled na posameznem gradbišču v času izvajanja del, na zahtevnejših gradbiščih pa vsaj enkrat na mesec.
Vir: TFL Glasnik