Vlada je sprejela predlog novele Zakona o delovnih razmerjih, a reforma bo – zaradi obsega in nestrinjanj, ki so se pojavila – po besedah ministra Mesca potekala v dveh krogih. Sprejeta različica je tudi bližje željam tako sindikalne kot delodajalske strani. Vključuje namreč tudi dodatno zaščito delavskih predstavnikov, ki ji delodajalci v tej fazi nasprotujejo. V predlogu pa denimo ni možnosti 30-urnega polnega delovnega časa. Medtem ko sindikati takšno novelo pozdravljajo, delodajalci niso zadovoljni.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da so socialni partnerji predlog novele zakona, ki velja za malo delavsko ustavo, usklajevali več kot leto dni. V zadnji fazi so se dogovorili, da gredo – glede na obseg novele in številna nestrinjanja, ki so se pojavila – v reformo v dveh krogih.
V prvem krogu gre za predlog, ki vključuje določbe dveh evropskih direktiv in nekaj rešitev iz osnutka, ki je bil poleti v javni obravnavi. Ta predlog mora biti, če se želi država izogniti tožbi Evropske komisije oz. kazni v višini 1,5 milijona evrov, v DZ potrjen do 15. novembra. V drugem krogu naj bi socialni partnerji uskladili preostale rešitve, ki so jih tokrat izločili, sindikati in delodajalci pa bodo k pogajanjem vabljeni še z dodatnimi predlogi. "Tam bomo nadaljevali s pogovori, in če bomo podpisali memorandum o pridružitvi nazaj v ESS, bomo tudi postavili jasen časovni okvir," je povedal.
Dogovarjali so se o tem, da bi delodajalci prišli nazaj v ESS, in o tem, kakšna oblika ZDR bi bila sprejemljiva. "Pri prvem smo prišli zelo blizu, praktično je protokol usklajen, nismo pa prišli skupaj na točki ZDR, čeprav smo bili zelo blizu. 90 odstotkov vprašanj smo razrešili," je dejal.
Mesec pravi, da je z izplenom prvega kroga zadovoljen. V nujno novelo, ki je bila danes sprejeta na vladi, po njegovih besedah sodi več stvari, ki izboljšujejo položaj zaposlenih v Sloveniji. Med drugim:
- oskrbovalski dopust (možnost petdnevnega neplačanega dopusta na leto, če skrbite za bolnega člana družine),
- bolj predvidljivi delovni pogoji (delavec lahko delodajalcu enkrat na leto predlaga sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi z izboljšanimi delovnimi pogoji, ta pa se mora odzvati in opredeliti),
- subsidiarna odgovornost naročnikov v gradbenem sektorju (če nekdo naroči gradbena dela in najame podizvajalce, potem pa projekt zaide v težave in podizvajalcev ne plača, imajo zaposleni pri podizvajalcih možnost terjati naročnika in ne samo svojih šefov),
- pisno opozorilo pred odpovedjo (za spremembe so se odločili, potem ko je v času prejšnje vlade "direktor policije, ko je nastopil funkcijo, vsem zaposlenim, kar na zalogo, brez kakršnegakoli opravičila ali utemeljitve, podal opozorila pred odpovedjo zaposlitve, čeprav niso v službi nič naredili narobe". Predlagana novela zaposlenim v teh primerih omogoča izpodbijanje takega opozorila in predvideva obveznost delodajalca, da se v zvezi s tem opredeli),
- izboljšave glede agencijskega dela (agencijski delavci na čakanju, ki zdaj prejmejo 70 odstotkov minimalne plače, bi po novem prejeli 80 odstotkov plače, ki bi jim bila izplačana, če bi delali),
- pravica do odklopa (se nanaša na možnost, da se zaposlenih, ko so doma, ne moti s telefoni, elektronsko pošto in podobnim. Predlog delodajalca zavezuje, da mora sprejeti za to potrebne ukrepe),
- večje varstvo žrtev nasilja (žrtve nasilja bodo lahko zaprosile za pet dni plačanega dopusta),
- boljše varstvo sindikalnih zaupnikov.
O večji zaščiti sindikalnih zaupnikov je minister dejal, da so se za to odločili zaradi poročil sindikatov "iz vseh možnih panog", ko podjetje sindikalista, ki hoče organizirati sindikat, "enostavno odpusti". Četudi je sindikalist lahko odpuščen nepravično, postopki na sodiščih trajajo, v tem času pa je lahko uničen tudi sindikat, je opozoril. Po novem bi se zadržanje odpovedi sindikalnemu zaupniku podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev. V tem času bi bil še vedno zaposlen, če bi mu delodajalec prepovedoval opravljanje dela, pa bi bil upravičen do 80-odstotnega nadomestila plače.
Prav to je bila sicer glavna prepreka, da se socialnim partnerjem na maratonskih sestankih ta teden ni uspelo uskladiti glede novele, je še dejal minister. Delodajalci namreč predvidenim spremembam na tem področju ostro nasprotujejo.
Mesec je povedal še, da so pri pogajanjih s socialnimi partnerji usklajeni pri vseh evropskih direktivah (oskrbovalski dopust, subsidiarna odgovornost, predvidljivi delovni pogoji), prav tako so usklajeni pisno opozorilo pred odpovedjo, agencijsko delo in pravica do odklopa. "Pri sindikalnem zaupniku nismo prišli povsem skupaj, ampak imamo kompromisno verzijo, ki mislim, da bo morala biti relativno sprejemljiva za obe strani."
"Zunaj" pa so po njegovih besedah pustili kup stvari, ki jih delodajalci niso želeli imeti v zakonu – zastaranje terjatev za prekarce, možnost 30-urnega delovnika, ureditev dela na domu, zaostritev kvot glede agencijskega dela, obvezen enkratni mesečni 48-urni počitek, seznanitev delavca z vsebino kolektivne pogodbe in izenačitev položaja rejniških družin. "To so stvari, ki bodo šle v drugi krog, v katerega ponovno vabim oba partnerja, tako sindikate kot delodajalce. Kot smo ugotovili ta teden, imamo ne samo željo, pripravljeni smo se pogajati tudi dolgo v noč, če je treba."
V sindikalnih centralah pozdravljajo sprejem novele zakona o delovnih razmerjih
Kot so ocenili v sindikalnih centralah, sicer članicah Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), je vlada po zahtevnem in konfliktnem pogajalskem procesu, ki je trajal leto dni, zmogla dovolj politične modrosti, da je poleg implementacije evropskih direktiv v predlogu novele uveljavila tudi nekatere zaveze iz koalicijske pogodbe.
Po njihovih pojasnilih danes potrjena novela na vladi prinaša krepitev varstva pravic delavcev. "Dosedanja praksa je namreč pokazala, da so delodajalci nekatere obstoječe institute uporabljali kot sredstvo za discipliniranje zaposlenih. To je bilo zlasti značilno pri izrekanju opozoril pred odpovedjo in pri položaju sindikalnih zaupnikov," so spomnili v sporočilu za javnost.
Če bo predlagana novela sprejeta v DZ, se bo po navedbah sindikalnih central pri opozorilu pred odpovedjo delovnega razmerja zmanjšala podrejenost delavcev v odnosu do delodajalcev, manjša bo tudi možnost pritiska na sindikalne zaupnike, kar je za varovanje interesov zaposlenih zelo pomembno. Dragocena pa sta po njihovem mnenju tudi pravica do odklopa in večje varstvo ranljivih skupin, kamor sodijo tudi žrtve nasilja v družini.
Predstavniki delavcev pričakujejo, da bodo v naslednjem krogu pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih, ki ga je danes napovedal minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec, obravnavane vse tiste spremembe, ki so izpadle iz nujne novele, so pa kljub temu pomembne. To so med drugim pravica do 48-urnega počitka, možnost 30-urnega delovnika, uvedba kvota za agencijsko delo in terjatve prekarnih delavcev.
Puščice kritike pa so sindikalne centrale usmerile v delodajalce. "Ostro zavračamo sprenevedanje delodajalskih organizacij, da je njihovo nasprotovanje spremembam temeljilo zgolj na želji po enakopravnosti v socialnem dialogu," so poudarili.
'Morebitni sprejem neusklajene novele dokončni pokop socialnega dialoga'
Reprezentativne delodajalske organizacije Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije medtem s sporočilom za javnost apelirajo na vlado in koalicijske stranke, "da zmorejo toliko razuma in ne zaprejo socialnega dialoga, ker bodo za to morali prevzeti tudi svoj del odgovornosti".
"Ne gre za vprašanje sindikalnega zaupnika, kar želijo sindikati v javnosti predstaviti kot kamen spotike. Ampak gre za temeljno in načelno vprašanje, ali smo vsi socialni partnerji enakovredni oz. ali imamo delodajalske organizacije v socialnem dialogu enakovreden položaj," so navedli. Zatrdili so, da so doslej pokazali dovolj posluha in odgovornosti.
Še pred tem pa so v ločenem sporočilu za javnost zapisali, da so bili poleg določb obeh evropskih direktiv pripravljeni potrditi tudi usklajene kompromisne predloge, ki se nanašajo na druge člene v zakonu, a to ni zadostovalo. "Ne pristajamo pa, da se v DZ posreduje predloge novele, ki predhodno niso bili usklajeni med vlado in obema socialnima partnerjema. Ti namreč predvsem za delodajalsko stran prinašajo številne nove finančne in administrativne obremenitve," so bili jasni.
V OZS in GZS so se odzvali še z lastnima sporočiloma. Po navedbah prvih so pogovori v zadnjih dneh pokazali, da gre pri poizkusu obuditve socialnega dialoga zgolj za enosmerno komunikacijo, "saj smo se pogovarjali le o predlogih sindikatov in Levice, ne pa tudi o predlogih delodajalcev".
Opozorili so, da so se kljub temu strinjali, da se nekatere pravice zaposlenih uredi z novelo že v tokratnem posegu v zakon. To pomeni, da se Zakona o delovnih razmerjih ne bi spreminjalo le z vnosom dveh evropskih direktiv, temveč še s 13 drugimi členi, uskladili pa so še dve dodatni zavezi iz koalicijske pogodbe – ureditev agencijskega dela in ureditev pisnega opozorila pred odpovedjo.
"Vse to za sindikate in resorno ministrstvo ni bilo dovolj. Kaplja čez rob pa je bil člen, ki govori o sindikalnih zaupnikih, po katerem bi ti zaupniki dobili večjo zaščito v primerjavi z ostalimi zaposlenimi. V OZS menimo, da to ni bistvena vsebina, ki bi jo morali ministrstvo in sindikati spraviti skozi zakonodajni proces po nujnem postopku," so navedli.
Tudi v GZS so zatrdili, da so delodajalci izkazali visoko mero konstruktivnosti in sodelovanja. "Zato ne moremo razumeti, da so sindikati pripravljeni kar tako zavreči vse, kar je bilo usklajeno, in državo izpostaviti tveganju plačila kazni," je zapisal glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Ponovil je, da so bila pogajanja o prenovi zakona kompromitirana že, ko je minister za delo junija poslal osnutek v javno obravnavo, četudi pogajanja še niso bila zaključena. Za RTV Slovenija pa je v sredo povedal, da socialnega dialoga v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) ne bo in da se bodo obrnili na evropske institucije. Spoštovanje pravil socialnega dialoga naj bi zahtevali pri evropskem komisarju za delovna mesta in socialne pravice Nicolasu Schmitu.
Vir: 24 ur