Te spremembe bistveno ne vplivajo na do zdaj uveljavljen sistem kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, ki v Republiki Sloveniji obstaja že od leta 2003 in je bil uveden z Zakonom o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence – ZKDPZJU (Uradni list RS, št. 126/03). Tako novelirani zakon pomeni pravno podlago za sistem kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, ki jo poleg navedenega zakona predstavljajo še:
Kolektivna pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04, 34/04 – popr., 43/06 – ZKolP, 66/07, 103/09 in 11/12),
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji – KPND (Uradni list RS, št. 18/91-I, 53/92, 13/93 – ZNOIP, 34/93, 12/94, 18/94 – ZRPJZ, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 19/97, 37/97, 87/97 – ZPSDP, 3/98, 3/98, 39/99 – ZMPUPR, 39/99, 40/99 – popr., 99/01, 73/03, 77/04, 115/05, 43/06 – ZKolP, 71/06, 138/06, 65/07, 67/07, 57/08 – KPJS, 67/08, 1/09, 2/10, 52/10, 2/11, 3/12, 40/12, 1/13, 46/13 in 95/14),
sklepi o uskladitvi minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence.
Ne glede na to, da so bile premije v zadnjih letih v okviru interventnih ukrepov znižane, gre vendarle za sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, v okviru katerega se nabirajo določena sredstva, ki jih bodo javni uslužbenci lahko uporabili ob upokojitvi.
V nadaljevanju so predstavljene bistvene vsebinske rešitve ZKDPZJU.
1. Obseg veljavnosti zakona <Obseg veljavnosti zakona>
ZKDPZJU ureja podlage za uvedbo kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, zaposlene v osebah javnega prava, za katere velja KPND. Ob uveljavitvi leta 2003 je določil, da se pod pogoji in na način, določen z ZKDPZJU, v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence kot javni uslužbenci vključijo tudi:
javni uslužbenci, ki so izgubili status funkcionarja po 1. 8. 2003,
zaposleni, ki niso zajeti med javnimi uslužbenci, zaposlenimi v osebah javnega prava, za katere velja
KPND, sredstva za njihovo plačo pa zagotavlja Republika Slovenija oziroma lokalna skupnost.
2. Delodajalec <Pravice in obveznosti delodajalca>
ZKDPZJU določa, da delodajalčeve pravice in obveznosti, določene v zakonu, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, in v ZKDPZJU, uresničujejo:
Republika Slovenija – kot ustanoviteljica zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada oziroma zaprtih vzajemnih pokojninskih skladov,
Republika Slovenija oziroma lokalne skupnosti za osebe javnega prava, ki jim zagotavljajo sredstva za plače iz javnih virov – z zagotavljanjem sredstev za premije javnim uslužbencem, za katere zagotavljajo sredstva za plače,
osebe javnega prava, za katere velja ta zakon – z zagotavljanjem sredstev za premije tistim javnim uslužbencem, za katere sredstva niso zagotovljena v skladu s prejšnjo alinejo,
osebe javnega prava, za katere velja ta zakon, vendar zanje sredstva za plače niso zagotovljena v skladu z drugo alinejo – z zagotavljanjem sredstev za premije vsem javnim uslužbencem.
3. Upravljanje s premoženjem <Upravljanje s premoženjem>
V imenu Republike Slovenije kot delodajalke Vlada Republike Slovenije v skladu z ZKDPZJU ustanovi en zaprt vzajemni pokojninski sklad. Dovoljenje za oblikovanje zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada izda Agencija za trg vrednostnih papirjev v skladu z zakonom, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, in v skladu z ZKDPZJU.
Upravljavec zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada, ustanovljenega v skladu z ZKDPZJU, lahko posle upravljanja premoženja pokojninskega sklada s pogodbo prenese tudi na:
zavarovalnico, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja zavarovalništvo,
banko, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja bančništvo,
pokojninsko družbo, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje.
4. Pravila vzajemnega pokojninskega sklada
V imenu Republike Slovenije kot delodajalke sprejme Vlada Republike Slovenije pravila vzajemnega pokojninskega sklada. <Pravila vzajemnega pokojninskega sklada> Sestavni del pravil je tudi pokojninski načrt kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev, oblikovan v skladu s kolektivno pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta.
Pokojninski načrt je treba vpisati v poseben register v skladu z zakonom, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje.
5. Obračun in vplačilo premij <Obračun in vplačilo premij>
Javnim uslužbencem se mesečno obračunavajo in vplačujejo skupne premije kolektivnega dodatnega zavarovanja glede na leta dopolnjene delovne dobe v zneskih, določenimi v skladu s KPND. Premije obračunava in vplačuje oseba javnega prava, pri kateri
je javni uslužbenec zaposlen, torej delodajalec, in sicer se premije obračunavajo in vplačujejo mesečno hkrati z izplačilom plač.
Zadnje veljavne premije so bile določene z Aneksom h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 95/14), in sicer gre za znižane zneske, ki veljajo v letu 2015.
6. Davčne olajšave <Davčne olajšave>
Zakon posebej ureja tudi davčno obravnavo vplačanih premij. Določa, da se znesek premije, ki jo v skladu z ZKDPZJU za račun javnega uslužbenca plačuje delodajalec, ne glede na določbe zakona o dohodnini in zakona o prispevkih za socialno varnost, javnemu uslužbencu ne všteva v osnovo za dohodnino in osnovo za prispevke za zavarovančevo socialno varnost v letu, v katerem je bila premija plačana.
Javni uslužbenci so poleg davčne olajšave na premijo, ki jo za njihov račun plačuje delodajalec, upravičeni še do davčne olajšave na premije po zakonu, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje pod pogoji in v višini, določenimi z zakonom, ki ureja dohodnino. To pomeni, da lahko javni uslužbenci uveljavijo davčno olajšavo na znesek, določen v zakonu, in ga sami vplačajo za namen dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Nekateri delodajalci v javnem sektorju so svojim zaposlenim ob premijah, ki izhajajo iz ZDKPZJU, obračunavali in plačevali še dodatne premije za dodatno pokojninsko zavarovanje, za kar so na primer uporabili sredstva, pridobljena s prodajo blaga in storitev na trgu, ali druga sredstva.
Računsko sodišče je v okviru revizij poslovanja delodajalcev v javnem sektorju preverjalo tudi porabo sredstev in ugotovilo, da takšno dodatno plačevanje premij za dodatno pokojninsko zavarovanje nima zakonske podlage. Pri tej ugotovitivi se je Računsko sodišče sklicevalo na tretji odstavek 16. člena ZJU, ki določa, da delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva.