Vlada RS je danes sprejela Predlog Zakona o socialnem vključevanju invalidov. Novi zakon bo nadomestil Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in omogočil boljše pogoje za življenje invalidov v skupnosti. Širi se tudi krog invalidov, ki dobijo pravice po zakonu.

S tem zakonom bomo nadomestili Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb iz leta 1983 in zaokrožili zakonodajo na področju invalidskega varstva s ciljem zagotavljanja neodvisnega življenja invalidov v skupnosti. Na tem področju so pomembni še že sprejeti zakoni, kot so: Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov in  Zakon o osebni asistenci. 

Z novim zakonom širimo krog invalidov, ki dobijo pravice po zakonu. Poleg oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in najtežje gibalno oviranih oseb bodo do pravic po novem upravičene tudi:

• osebe z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, ki jim onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje,
  
• osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in
  
• gluhoslepe osebe.
  

S širitvijo kroga upravičence želimo reševati problematiko mladih ljudi, pri katerih pride do hude invalidnosti pred prvo zaposlitvijo in zato ne pridobijo pravic po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.  

Invalidi s statusom po tem zakonu bodo imeli pravico do nadomestila za invalidnost v višini seštevka denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. S tem sledimo določbam Konvencije o pravicah invalidov, ki jo je leta 2006 sprejela Organizacija združenih narodov, Slovenja pa jo je ratificirala leta 2008. Sledimo tudi odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2007, ki ugotavlja, da je socialna država, kar Republika Slovenija vsekakor je, dolžna s pozitivnimi ukrepi zagotoviti težkim invalidom možnosti za dostojno življenje. Ti invalidi imajo tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, saj brez pomoči druge osebe ne morejo opravljati osnovnih življenjskih potreb. 

 Zakon omogoča prehod v zaposlitev in po prenehanju delovnega razmerja ponovno izplačilo nadomestila za invalidnost. Če dobivajo plačo, jim kljub temu pripada nadomestilo do višine neto minimalne plače.

 Najpomembnejša novost, ki jo prinaša zakon, so storitve socialnega vključevanja oziroma podporne storitve, in sicer:

•     usposabljanje za samostojno življenje
  
•     vseživljenjsko učenje
  
•     bivanja s podporo
  
•     storitve za starejše invalide.
  

Storitve bodo invalidi plačevali z vrednotnicami. Z razvojem storitev socialnega vključevanja bo Slovenija sledila Konvenciji o pravicah invalidov. Storitve socialnega vključevanja je potrebno še razviti in preizkusiti v praksi. Nabor storitev bo do konca leta 2019 pripravilo ministrstvo v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo. 

Storitve socialnega vključevanja invalidov pomenijo velik korak naprej v smeri enakopravnega in enakovrednega vključevanja najtežjih invalidov v našo družbo in možnost, da bivajo v okolju, iz katerega izhajajo. Pomenijo deinstitucionalizacijo in za razliko od socialno varstvenih storitev ne pomenijo paketa storitev, ki jih mora uporabnik v celoti sprejeti ali zavrniti. Dajejo jim možnost izbire izvajalca podpornih storitev, njihovo osebno avtonomijo in individualne pravice, ki jih imamo drugi državljani. 

Vir: http://www.mddsz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1939/8365/