Korporacija ima v lasti več družb.  Med njimi družbo, ki ima hčerinsko podjetje v Nemčiji, le-ta pa  hčerinsko družbo na Madžarskem. Tudi sama družba v Sloveniji je sestavljena iz več poslovnih enot, ki zajemajo tudi  družbe v tujini. Registrirana dejavnost družbe je proizvodnja elektromotorjev in komponent.

V mesecu februarju  bo zaposleni v družbi v Sloveniji prevzel vodenje projektov, ki bo obsegalo vodenje le teh tudi v tujini in sicer v družbi na Madžarskem in bo trajalo nekje pol leta.

Oseba bo tedensko potovala s službenim vozilom matične slovenske družbe na Madžarsko, kjer bo opravljala delo vodenje skupnih projektov. V tem obdobju bo oseba bivala v tujini/Madžarska (3-5 dni na teden).

Oseba bo  delala pod vodstvom in stalnim nadzorom vodje v Sloveniji, kamor bo tudi poročala.

Družba v Sloveniji ne bo zaračunavala nobenih storitev družbi na Madžarskem, ker le-ta družba ni naročnica storitve, kajti gre za skupne projekte – skupne kupce.

Ali lahko delavca v tem primeru pošljemo na delo preko potnega naloga ali morda oblika sodelovanja že vključuje elemente napotitve?

Pojasnilo

Menimo, da gre v konkretnem primeru za napotitev delavca na delo v tujino, konkretno na Madžarsko, na podlagi akta o napotitvi v povezano gospodarsko družbo.

V vprašanju pojasnjujete, da družba v Sloveniji ne bo zaračunavala nobenih storitev družbi na Madžarskem, ker le-ta družba ni naročnica storitve, da gre za skupne projekte – skupne kupce. V zvezi z navedenim opozarjamo, da je treba tudi v konkretnem primeru paziti na politiko transfernih cen. Kot navajate, gre za skupne projekte, na podlagi katerih bodo ustvarjale prihodke tako družba v Sloveniji kot povezna gospodarska družba na Madžarskem, stroške projekta pa bi nosila le družba v Sloveniji. V kolikor se storitve ne bodo zaračunavale tudi povezani družbi na Madžarskem, bi se lahko kasneje pokazale neskladnosti med tem, kje se prikazujejo prihodki in dobički in, kje se dejansko ustvarja dodana vrednost.

V nadaljevanju navajamo le osnovne informacije za napotitev delavca na delo v povezano gospodarsko družbo.

Tudi pri napotitvi delavca na delo v gospodarsko povezano družbo je treba spoštovati splošno določilo iz 208. člena ZDR-1, in sicer da mora pogodba o zaposlitvi predvidevati možnost dela v tujini. Nadalje je treba spoštovati tudi 209. člen ZDR-1, ki določa, da mora pogodba o zaposlitvi poleg obveznih sestavin vsebovati tudi posebna določila, ki izhajajo iz specifičnih okoliščin opravljanja dela v tujini.

Ob izpolnjevanju pogojev Zakona o čezmejnem izvajanju storitev je treba pred napotitvijo na delo v tujino pridobiti potrdilo A1 in prilagoditi pogodbo o zaposlitvi določbam ZDR-1, ki se nanašajo na opravljanje dela v tujini. K vlogi za izdajo A1 potrdila je treba obvezno priložiti akt o napotitvi ter pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno z delodajalcem in delavcem, za katerega je bila vložena vloga za izdajo potrdila A1.

Delavec mora imeti v času napotitve na delo v tujino zagotovljene minimalne pravice, ki veljajo v konkretnem primeru na Madžarskem, če so za delavca ugodnejše (minimalna plača, delovni čas, počitek ..).

Davčni vidik napotitve delavca na delo v tujino (upoštevaje konkreten primer – do pol leta).

Če bo napotitev na delo trajala manj kot 183 dni v kateremkoli obdobju 12-ih mesecev, dohodnine ne bo treba plačevati na Madžarskem.

Glede davčne obravnave povračil stroškov je treba pri delavcih, ki so napoteni na delo v tujino izhajati iz tega, da je kraj njihovega dela v obdobju napotitve kraj, kjer takrat opravljajo delo.

V skladu s spremembami 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 delavcu pripada neobdavčeno povračilo stroškov (neprekinjena napotitev cca 6 mesecev), in sicer:

• povračilo stroškov prehrane za vsak delovni dan v času napotitve, ki traja neprekinjeno nad 30 dni do višine in pod pogoji, ki jih določi vklada za povračilo stroškov prehrane med delom (trenutno 6,12 eur za vsak dan, ko je napoteni delavec na delu vsaj štiri ure oziroma če je napoteni delavec na delu več kot deset ur, 0,76 eur za vsako nadaljnjo dopolnjeno uro po osmih urah prisotnosti), povečane za 80 % glede na višino, ki jo določi vlada (kar trenutno znaša 11,02 eur oziroma 1,37 eur);

• povračilo stroškov za prevoz v kraj napotitve ob začetku napotitve in za prevoz iz kraja napotitve ob koncu napotitve, do višine in pod pogoji, določenimi v skladu s 4. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 za povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju (0,37 eur/km, če delavec uporablja lastno osebno vozilo oz. povračilo cene javnega prevoza – letalske karte, vlaka ipd.);

• povračilo stroškov za prevoz med običajnim prebivališčem v času napotitve (na Madžarskem) in mestom opravljanja dela v kraju napotitve (na Madžarskem) do višine in pod pogojim, ki jih določi vlada za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela (trenutno 0,18 eur po Uredbi), če delavec uporablja lastno osebno vozilo ali javni prevoz. Pri povračilu stroškov prevoza je treba upoštevati, da se lahko neobdavčeno povrne le strošek prevoza na delo in z dela od običajnega prebivališča, ki ga delavec ima v obdobju, ko opravlja delo kot napoteni delavec (običajnega prebivališča - prebivališča, ki je najbližje mestu opravljanja dela - po 2. odstavku tretjega člena davčne Uredbe). Drugo prebivališče se šteje za običajno samo, če se delavec vsaj 4-krat tedensko vozi na delo od tam.

V kolikor bo delavec v času napotitve za prevoz od običajnega bivališča do kraja opravljanja dela uporabljal službeno vozilo, se šteje, da vozilo uporablja za privatne namene in mu je torej treba obračunati boniteto. Boniteto je treba tudi obračunati v primeru, ko delavec uporablja službeno vozilo oziroma mu delodajalec povrne stroške za prevoze domov v Slovenijo znotraj napotitve (npr. za vikend k svoji družini).

Če se delavec v Slovenijo vrača, ker to od njega zahteva delodajalec (npr. na sedežu delodajalca ima sestanek, ki se ga mora udeležiti), potem se takšna pot obravnava kot službeno potovanje, za katero delodajalec odpre potni nalog na relaciji npr. kraj Madžarska – kraj Slovenija – kraj Madžarska.

• Povračilo stroškov za prenočišče na začasni napotitvi, ki traja neprekinjeno do največ 90 dni, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine in pod pogoji, določenimi v skladu s 4. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 za povračilo stroškov za prenočišče na službeni poti. Pri tem se izključuje uporaba 3. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 v zvezi s povračilom stroškov za prenočišče (nadomestilo za ločeno življenje, terenski dodatek).

Pri začasnih napotitvah, ki pa trajajo neprekinjeno več kot 90 dni (kot velja za konkretni primer napotitve do šest mesecev), je treba v primeru zagotovljene nastanitve obračunati boniteto za celoten čas napotitve in ne zgolj za čas, ki presega 90 dni. Vendar pa se v tem primeru lahko delavcu neobdavčeno izplača nadomestilo za ločeno življenje v najvišjem znesku 334  EUR na mesec, pod pogoji iz 8. člena davčne Uredbe.

Davčna obravnava dohodkov v zvezi s posamezno začasno napotitvijo na delo v tujino oziroma v zvezi s posamezno napotitvijo na čezmejno opravljanje dela je glede obdobja trajanja napotitve vezana na dogovor o trajanju napotitve (trajanje do 30 oziroma 90 dni ali več, praviloma v pogodbi o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem o začasnem opravljanju dela v tujini v skladu z delovno pravno zakonodajo) med delavcem in delodajalcem. Za presojo neprekinjenosti napotitve ni relevantna fizična prisotnost delavca v kraju napotitve v času dela prostih dni oziroma v času, ko delavcev ne dela (npr. privatne poti domov ali kam drugam v času trajanja napotitve ne pomenijo pretrganja napotitve, morebitna povračila stroškov v zvezi s tovrstnim potmi pa se davčno ne obravnavajo kot povračila stroškov v zvezi z delom, službeno potjo oziroma napotitvijo). Naknadna sprememba dogovora med delavcem in delodajalcem glede trajanja napotitve spremeni naravo celotne napotitve z vidika trajanja in posledično višine in vrste povračil stroškov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, zato je treba že izplačana povračila stroškov, ob upoštevanju drugačne dolžine trajanja skupne napotitve, ustrezno davčno obravnavati in popraviti obračunane davčne obveznosti.

2. Pojasnila vezana na službene poti, napotitve in obrazec A1

Splošno – kdaj je še lahko službena pot in kdaj obvezno mora biti napotitev?

Za službeno potovanje se šteje le tista pot:

• ki ne predstavlja rednega opravljanja dela na sedežu delodajalca oz. v kraju, dogovorjenem s pogodbo,
• kjer storitve opravljene v okviru službene poti ne pomenijo neposrednega opravljanja dejavnosti, delo pa je potrebno izvesti za obstoj opravljanja dejavnosti družbe,
• ki je brez pogodbe o izvajanju storitve z naročnikom oziroma uporabnikom,
• kjer delodajalec za opravljanje začasnega dela delavca v tujini ne bo prejel oziroma ne pričakuje, da bo prejel plačilo;
• končni uporabnik storitve je delodajalec;
• z izvajanjem storitve delodajalec ne vstopa na trg tuje države in ne konkurira drugim družbam na tem trgu.

Primeri službene poti: sestanek v tujini, pogajanje za sklenitev pogodbe z naročnikom storitve, izobraževanje v tujini, prestavljanje izdelkov na sejmu (pazite – prodaja izdelkov na sejmu je že napotitev) ipd.

Za napotitev pa gre v primerih, ko:

• delavec delo opravlja v tujino v okviru dejavnosti, ki je določena v statutu ali družbeni pogodbi družbe,
• je končni uporabnik storitve naročnik,
• delodajalec za opravljeno delo od naročnika pričakuje pogodbeno plačilo,
• družba z opravljanjem storitev vstopa na trg druge države in konkurira drugim družbam na tem trgu.

Primeri napotitve:

• družba, registrirana v RS za dejavnost gradbeništva, sklene pogodbo z naročnikom o izvedbi izdelave fasade v Avstriji. V ta namen delavec v Avstriji opravlja delo fasaderja,
• delavec prodaja izdelke, ki jih proizvaja delodajalec, na sejmu v tujini,
• postavljanje sejemskega prostora na sejmu v tujini,
• opravljanje storitev v povezni gospodarski družbi, če je končni uporabnik teh storitev povezana gospodarska družba in delodajalec pričakuje za opravljanje storitev plačilo, ipd.

Primer – zaposleni gre nekajkrat na leto v Avstrijo za teden dni ali par dni v povezano podjetje opravit neka testiranja (v zaportih prostorih, ne kje na gradbiščih). Podjetje te njegove storitve prefakturira v Avstrijo. Ali je to lahko službena pot? Ali mora imeti A1? V kolikor da, kakšen aneks k pogodbi o zaposlitvi potrebuje – kaj mora aneks vsebovati?

Na podlagi odgovora pod točko 1 lahko ugotovite, da gre v vašem primeru za napotitev. Napotitev se lahko izvede na podlagi akta o napotitvi v povezano gospodarsko družbo. Pred napotitvijo na delo v tujino ste dolžni za delavca pridobiti A1 potrdilo preko eVem portala. Za pridobitev potrdila morate izpolnjevati predpisane pogoje z Zakonom o čezmejnem izvajanju storitev.

Pogoj za napotitev delavca na delo v tujino po ZDR-1 je, da je možnost začasnega opravljanja dela v tujini dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi. Če v pogodbi ni takšnega določila, je treba v skladu s tretjim odstavkom 208. člena ZDR-1 za začasno delo v tujini skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.

Ena izmed bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi je kraj opravljanja dela, ki mora biti določen že v pogodbi o zaposlitvi (npr. država, regija). Bolj natančno pa se kraj potem opredeli v ankesu pred napotitvijo na delo v tujino. Aneks vsebuje tudi druge sestavine iz 209. člena ZDR-1, in sicer določila o trajanju dela v tujini, praznikih in dela prostih dnevih, minimalnem letnem dopustu, višini plače in valuti, v kateri se le-ta izplačuje, dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini, pogojih vrnitve v Slovenijo, drugih prejemkih v denarju ali naravi, načinu zagotavljanja in uresničevanja pravic v zvezi s plačilom za delo in drugimi prejemki, ki so v skladu s predpisi države, v kateri se delo opravlja, zagotovljeni drugače, vendar najmanj v obsegu, kot ga zagotavlja slovenska zakonodaja.

Ali je res za Avstrijo za vsako službeno pot (če ne gre za obisk povezanega podjetja) potreben A1 obrazec? Tudi če gre nekdo samo na poslovni sestanek?

Poslovni sestanek je lahko službena pot, lahko pa tudi napotitev. Vedno je treba presojati vsak primer posebej in upoštevati vse okoliščine primera. V kolikor gre npr., delavec ali poslovodna oseba na poslovni sestanek, katerega namen so pogajanja za sklenite pogodbe, govorimo o službeni pot. V kolikor pa ima delodajalec že sklenjeno pogodbo z naročnikom v tujini za opravljanje dela in se dela tudi že izvajajo ter je npr. vodstveni delavec napoten na poslovni sestanek, katerega namen je preveriti do katere faze so dela zaključena ali podobni dogovori, pregledi v zvezi z opravljanjem dela po pogodbi ipd., pa bi že lahko govorili o napotitvi.

Za podrobnejšo informacijo ali gre v določenem primeru za službeno pot ali napotitev na delo v Avstrijo po avstrijskih predpisih in bi tam potrebovali A1 potrdilo, priporočam, da preverite pri avstrijskih strokovnjakih.