Pojasnilo 13. člena Uredbe (ES) št. 883/2004

30. 10. 2020 | Avtor: mag. Brigita Osojnik
Zakonodaja, ki se uporablja za delavce, ki pogosto ali celo običajno opravljajo dejavnosti servisiranja in montaže v okviru dejavnosti svojega delodajalca, načelno določa na podlagi 13. člena Uredbe (ES) št. 883/2004.

S sprejemom Zakona o čezmejnem izvajanju storitev so se pri nekaterih slovenskih delodajalcih, ki sicer izpolnjujejo pogoje za pridobitev potrdila A1 po predmetnem zakonu, pojavile dileme v povezavi z izvajanjem storitev na tej podlagi. Zakon je namreč, izhajajoč iz dejstva, da njegovo področje uporabe zajema le tiste slovenske delodajalce, ki storitve v drugih državah članicah EU opravljajo zgolj začasno in občasno, predvidel, da ima lahko delavec za isto obdobje veljavno le eno potrdilo A1. Ravno tako pa je mogoče predvideti, da se bo čas, potreben za izdajo potrdila A1 na podlagi zakona, nekoliko podaljšal v primerjavi s prakso pred pričetkom njegove uporabe. Navedene okoliščine predstavljajo veliko, če ne kar nepremostljivo oviro za delodajalce, katerih narava dejavnosti narekuje izjemno hitre odzivne roke in opravljanje dela njihovih delavcev v različnih državah članicah EU, pri čemer je navzočnost delavca v posamezni državi izrazito kratkotrajna, menjava držav pa pogosta. Zaradi navedenega je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v dogovoru s predstavniki delodajalskih organizacij določilo, da se zakonodaja, ki se uporablja za delavce, ki pogosto ali celo običajno opravljajo dejavnosti servisiranja in montaže v okviru dejavnosti svojega delodajalca, načelno določa na podlagi 13. člena Uredbe (ES) št. 883/2004, katerega izvajanje v slovenskem pravnem redu ni urejeno z nacionalnim predpisom, pač pa se uporablja neposredno.


V ta namen delodajalec, ki želi z namenom servisiranja ali montaže na delo v drugo državo članico napotiti delavca, ki zanj tovrstno delo pogosto opravlja v drugih državah članicah EU, izpolni »Vprašalnik za izdajo potrdila A1 po 13. členu Uredbe (ES) št. 883/2004 ter 14. in 16. členu Uredbe (ES) št. 987/2009 (določitev zakonodaje, ki se uporablja v primeru sočasnega dela v dveh ali več državah članicah EU, ki ga oseba opravlja za enega delodajalca)«, v okviru katerega zagotovi podatke o delavcu, delodajalcu ter o vrsti in načinu opravljanja dela delavca. Vprašalniku, ki ima naravo vloge za izdajo potrdila A1, delodajalec priloži pogodbo o zaposlitvi (kjer potrebno tudi aneks k pogodbi o zaposlitvi) z delavcem, ki ga namerava napotiti, iz katerega izhajata vrsta dela in kraj opravljanja dela v drugi državi članici EU. Poleg pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec vlogi (vprašalniku) priložiti tudi dokument, iz katerega so razvidne značilnosti dela oziroma predviden delovni vzorec v časovnem obdobju, na katerega se vloga nanaša, in sicer:

-       pogodbo o izvajanju storitev (v primeru, da pogostih storitev za enega naročnika) ali

-       interni akt podjetja, iz katerega je razvidna narava dela oziroma delovni vzorec ali

-       akt oziroma dokument podjetja s splošnimi pogoji poslovanja, ki vsebuje za ponudnika zavezujoče pogoje za nudenje storitev servisiranja in montaže kupcem in naročnikom, iz katerega je razvidno, da gre za naravo dela, ki zahteva opravljanje dejavnosti v dveh ali več državah članicah.

 

Delodajalec vlogo (vprašalnik) vloži pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer prek elektronske ali navadne pošte, na tej podlagi izdano potrdilo A1 pa omogoča napotitev delavca na delo na različne lokacije in v različne države članice EU in je temu ustrezno izdano z daljšo veljavnostjo, izhajajoč iz podatkov, navedenih v vlogi.

 

Nazaj