Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), ki je bil sprejet 9. 8. 2023 v Državnem zboru in objavljen v Uradnem listu 10. 8. 2023, določa ukrepe za izboljšanje pomoči prizadetim zaradi naravnih nesreč. Zakon je stopil v veljavo 11. 8. 2023. Ena od najpomembnejših sprememb je razširitev definicije naravne nesreče. Zdaj se kot naravni nesreče štejejo tudi ekstremni vremenski dogodki, kot so suše, toče in poplave. Ta sprememba bo omogočila, da se pomoč prizadetim zaradi teh dogodkov zagotavlja lažje in hitreje.

Prav tako pomembna sprememba je uvedba ukrepov za preprečevanje naravnih nesreč. Zakon zdaj določa, da morajo občine in druge pristojne institucije sprejeti ukrepe za preprečevanje naravnih nesreč, kot so gradnja protipoplavnih naprav in varnostno vzdrževanje objektov. ZOPNN-F prinaša tudi spremembe v postopku dodeljevanja pomoči prizadetim zaradi naravnih nesreč. Poleg zgoraj navedenega interventne ukrepe po poplavah v avgustu 2023 natančneje določa še Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP), ki je bil sprejet v Državnem zboru dne 31. 8. 2023 in objavljen v uradnem listu dne 1. 9. 2023. Zakon, ki je v veljavo stopil dne 2. 9. 2023, na določenih mestih spreminja oziroma dopolnjuje ZOPNN, posega pa tudi v nekatere druge zakone ter dodaja ukrepe za sanacijo škode in dodelitev sredstev za prizadete v poplavah avgusta 2023. Naša pisarna bo nadaljevala s spremljanjem zakonodaje in interventnih ukrepov, pripravila pregled ukrepov tudi z vidika drugih pravnih področji in ažurno objavljala prispevke ter relevantne pravne informacije na naši spletni strani in LinkedIn profilu. Upamo, da bodo sprejeti ukrepi v tej naravni nesreči prizadetim ljudem olajšali življenje in ustrezno pomagali gospodarstvu.

Objavljamo celoten zbornik Predstavitev ukrepov za pomoč gospodarstvu ob poplavah 2023, ki so ga pripravili v odvetniški družbi Jadek&Pensa:

Avtorji: Janja Zaplotnik, LL.M., Partnerka, Iris Pensa, Partnerka, Borut Leskovec, Partner, Gregor Kovačič, Odvetnik, Veronika Bratož, Višji davčni svetovalec, Jaka Rogelj, LL.M., Odvetniški pripravnik, Gaja Tanko, Odvetniška pripravnica

Iz vsebine:

OBVEZNI SOLIDARNOSTNI PRISPEVEK IN SOLIDARNOSTNA DELOVNA SOBOTA

SOLIDARNOSTNA DELOVNA SOBOTA (delovnopravni vidik)

V okviru solidarnostne delovne sobote delodajalci in delavci prispevajo sredstva v Sklad za obnovo Slovenije namesto oziroma v okviru solidarnostnega prispevka. Gre za prostovoljno odločitev delodajalcev in delavcev. Pred izvedbo solidarnostne delovne sobote se mora delodajalec posvetovati s sindikati oziroma svetom delavcev oziroma zborom delavcev. Delavec, ki se odloči sodelovati, mora dati pisno soglasje, da je pripravljen opravljati delo, ki presega običajen delovni čas in da prispeva sredstva za omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov v avgustu 2023. Ure, preživete med solidarnostno delovno soboto, se evidentirajo v evidenci delovnega časa. Zaradi izvedbe solidarnostne delovne sobote je mogoče tudi presegati omejitve opravljanja nadur. Kljub temu pa se morajo upoštevati tudi ostala pravila glede delovnega časa, odmorov in počitkov v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Glede na prejeta pojasnila in predlog ZIUOPZP še ni jasno, ali je treba za opravljeno delo na solidarnostno soboto plačati tudi ustrezne dodatke na nadurno delo ali ne. Iz predloga zakona namreč izhaja, da naj bi se dodatki na nadurno delo plačali za delo na solidarnostno delovno soboto, vendar se po prejetih pojasnilih Ministrstva za delo zdi, da temu ni tako.

(i) Obvezni solidarnostni prispevek:

• plačajo fizične (davčni rezidenti Slovenije in zavezanci za dohodnino za leto 2023 in 2024) in pravne osebe (zavezanci v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, za leto 2023 oziroma 2024, razen zavezancev, ki so po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, opredeljeni kot zavezanci, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti),
• prispevka so oproščene fizične osebe, katerih skupna osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka ne presega 35 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2023 oziroma za leto 2024,
• fizične osebe plačajo obvezni solidarnostni prispevek od predpisane osnove, tj. vsota bruto dohodkov, ki se v skladu z Zakonom o dohodnini vštevajo v letno davčno osnovo, vključno z izplačilom dela plače za poslovno uspešnost. Prav tako se prispevek obračuna od vsote bruto dohodkov fizične osebe, ki se v skladu z ZDoh-2 ne vštevajo v letno davčno osnovo, tj. najemnine, obresti, dividende, dobiček iz kapitala, in so prejeti oziroma doseženi v letu 2023 oziroma 2024, zmanjšanih za davčno priznane stroške, razen dohodkov iz dejavnosti, dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo,
• osnova za obračun prispevka fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, je davčna osnova dohodka iz dejavnosti pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšav,
• pravne osebe plačajo obvezni solidarnostni prispevek od predpisane osnove, tj. od dohodka glede na Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšav.
• prispevek se obračuna od osnove v višini 0,3 % za fizične osebe ter 0,8 % za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in pravne osebe.
• obvezni solidarnostni prispevek se ne šteje za odhodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, in zakonu, ki ureja dohodnino.

(ii) Solidarnostna delovna sobota:

• prostovoljna,
• največ ena sobota v letu 2023 in ena sobota v letu 2024 (ali drug dan, če je delovni proces oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto),
• soglasje delavca (pisno soglasje delavca z opravljanjem dela in pisno soglasje delavca o odpovedi znesku dela plače za tisti dan) in delodajalca (delodajalec določi solidarnostno delovno soboto po posvetovanju s sindikatom, svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če tega ni, pa z delavci pri delodajalcu),
• delodajalec določi solidarnostno delovno soboto po posvetovanju s sindikatom, svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če tega ni, pa z delavci pri delodajalcu,
• prispevek delavca je znesek plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote po obračunanih davkih in obveznih prispevkih za socialno varnost (neto plača, pri čemer se stroški prevoza in malice ne štejejo za plačo),
• prispevek delodajalca je enak znesku prispevka delavca (neto plača delavca),
• znesek zmanjšuje solidarnostni prispevek določen s členom 101 ZIUOPZP, vendar največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka,
• prispevek delodajalca se ne šteje za olajšavo za donacije ali za odhodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

Celoten tekst je na voljo TUKAJ.