DZ je z glasovi koalicijskih poslancev potrdil novelo interventnega zakona, ki določa dodatne ukrepe in rešitve za odpravo posledic avgustovskih poplav in plazov. Med bistvenimi rešitvami so predplačila za sanacijo stanovanj, ureditev odstranitve ogroženih objektov ter ukinitev obveznega solidarnostnega prispevka, ki naj bi ga 'nadomestil' višji davek od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke za prihodnjih pet let.

Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 velja od 2. septembra, usmerjen pa je predvsem v obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj. Naknadno se je pokazala potreba po dodatnih ukrepih in kot je poslancem povedala državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, je vlada v predlog novele zakona zapisala ukrepe, ki so usmerjeni predvsem v reševanje stisk prebivalcev prizadetih območij.

V skladu z novelo zakona bodo lastniki v poplavah in plazovih poškodovanih ali uničenih stanovanjih prejeli predplačilo v višini 20 odstotkov prijavljene škode. Pogoj je, da je prijavljena škoda višja od 6000 evrov, da je imela v stanovanju prebivališče na dan 31. julija 2023 vsaj ena oseba, ter da objekt ni predviden za rušenje. Predplačila bo izvedla Finančna uprava RS.

Podajamo še nekaj poudarkov iz zakona:

Višanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb

Predvidene so tudi rešitve za ravnanje z onesnaženo zemljino. Odstranitev bo financirala država, izvedena pa mora biti najpozneje do 1. julija 2024. "S tem sanacija in odstranjevanje onesnažene zemljine ne bosta prepuščena lokalnim skupnostim, ki so zaradi poplav že tako finančno in kadrovsko oslabljene," je menila Bojana Muršič (SD).

Obvezni solidarnostni prispevek, s katerim naj bi za obnovo po poplavah zbrali 160 milijonov evrov, se z novelo iz zakona črta. Namesto tega vlada kot enega od virov financiranja obnove načrtuje zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke za prihodnjih pet let. "Sanacije poplav tako ne bomo plačevali s tem, da bomo ljudem trgali denar od plače," je soglašala Tatjana Greif (Levica).

Možnost solidarne sobote ostaja

Še vedno pa v zakonu ostaja možnost solidarnostne delovne sobote. To lahko delodajalec izvede v dogovoru z zastopniki zaposlenih, tako zbrana sredstva pa se bodo stekala v sklad za obnovo Slovenije. Ob tem se z novelo določa, da se od plače delavca za opravljeno delo na ta dan ne plača dohodnine in prispevkov za socialno varnost.

Med preostalimi rešitvami so še financiranje prevoza donirane krme, sofinanciranje kritja dodatnih stroškov izvajalcem socialnovarstvenih storitev, metodologija določanja cen za nadomestne gradnje v okviru javnih naročil ter povrnitev škode društvom in ustanovam.

Vodja službe vlade za obnovo Boštjan Šefic je še v tem mesecu napovedal tudi vložitev predloga zakona o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi v zakonodajni postopek. Z njim se bo podrobno opredelilo ukrepe za sanacijo in nadgradnjo infrastrukture po avgustovski povodnji ter vire njenega financiranja.

Ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave posledic naravnih nesreč, je vlada hkrati predlagala, da razpis zakonodajnega referenduma o zakonu ni mogoč.

Vir: 24ur.com