159. člen ZDR-1 opredeljuje:
(1) Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.
(2) Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.
(3) Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
(4) Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
Podajamo kratko obrazložitev in komentar:
Temeljna socialna pravica je pravica do plačanega letnega dopusta. V Sloveniji je ta pravica opredeljena tudi v Ustavi Republike Slovenije in sicer v 66. členu.
Pomembnost te pravice, ki je ena temeljnih pravic iz delovnega razmerja, se kaže tudi v tem, da se ji delavec ne more odpovedati, niti mu je delodajalec ne sme kratiti. Tudi z delodajalčevega vidika je ta pravica pomembna, saj je osnoven namen te pravice regeneracija delavca, torej počitek, zato da lažje, boljše in uspešnejše dela.
Pravica do letnega dopusta ima dve sestavini, in sicer pravico do odsotnosti z dela in pravico do nadomestila plače za čas te odsotnosti.
Ker je pravica do letnega dopusta nedeljiva pravica, ki gre delavcu v polnem in ne samo v sorazmernem obsegu, ne glede na to ali dela polni ali krajši delovni čas, je jasna ta nedeljivost. To izhaja tudi iz mednarodne pravne ureditve, pa tudi iz prakse, saj v primeru, če delavec dela skrajšani delovni čas pri dveh delodajalcih, morata oba delodajalca zagotoviti, da delavcu omogočita sočasno izrabo letnega dopusta.
Pravico do letnega dopusta urejajo členi od 159 do 166, tako da:
- 159. člen ureja pridobitev pravice in minimalno trajanje letnega dopusta,
- 160. člen določanje daljšega trajanja letnega dopusta,
- 161. člen sorazmerni del letnega dopusta,
- 162. člen izrabo letnega dopusta,
- 163. člen način izrabe letnega dopusta,
- 164. člen neveljavnost odpovedi pravice do letnega dopusta.
V primerjavi z ZDR, je ZDR-1 črtal člene 161 (pridobitev pravice do letnega dopusta) in člen 164 (potrdilo o izrabi letnega dopusta). Razlog je v tem, da se po novi ureditvi pridobi pravica do letnega dopusta s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi in ne kot je bilo določeno po ZDR, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev. Zaradi črtanja 164. člena ZDR pa delodajalcu ob prenehanju delovnega razmerja ni več potrebno delavcu izdati potrdilo o izrabi letnega dopusta.
Tudi druge določbe zakona, ki so opredeljene v drugih poglavjih so povezane z izrabo oziroma pravico do letnega dopusta, in sicer:
- 194. člen (povečan letni dopust), ki določa, da ima delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, pravico do letnega dopusta povečanega za sedem delovnih dni,
- tretji odstavek 151. člena (pravice delavcev, ki delajo ponoči), ki določa, da je potrebno delavcem, ki delajo ponoči, zagotoviti daljši dopust,
- 29. člen (sestavine pogodbe o zaposlitvi), ki določa kot obvezno sestavino pogodbe o zaposlitvi določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,
- tretji in četrti odstavek 66. člena (sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci), ki določata dolžnost delodajalcem pri katerih je zaposlen delavec s krajšim delovnim časom, da zagotovijo sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, razen če bi jim to povzročilo škodo, in obveznost delavca in delodajalca, da se v skladu z drugim odstavkom tega člena sporazumeta o načinu izrabe letnega dopusta in drugih odsotnostih z dela,
- 147. člen (dopolnilno delo), kjer je potrebno v pogodbi določiti način uresničevanja pravic in obveznosti iz takega dopolnilnega dela,
- 63. člen (pravice, obveznosti in odgovornosti uporabnika in delavca), kjer je določeno, da je potrebno urediti določilo o načinu izrabe letnega dopusta delavca, katerega delo se zagotavlja drugim uporabnikom,
- četrti odstavek 65. člena (krajši delovni čas), kjer je določeno, da ima delavec pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju iz 159. člena,
- 131. člen (regres), kjer je določena pravica do regresa za letni dopust,
- 137. člen (nadomestilo plače med letnim dopustom).
Z ZDR-1 je prišlo do bistvene spremembe, saj je določeno, da delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Ta določba ne priznava kontinuitete prejšnjih delovnih razmerij. Po prejšnji ureditvi je delavec, ki je prešel od enega delodajalca k drugemu ohranjal pravico do polnega letnega dopusta, če je brez prekinitve sklenil novo delovno razmerje pri novem delodajalcu. Po novem pa pridobi delavec sicer pravico do plačanega letnega dopusta s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi in jo lahko izrabi v sorazmernem delu, torej po dvanajstinah. Če to ponazorimo na primeru, bo delavec, ki bi po novem sklenil pogodbo o zaposlitvi npr. 01.07. julija in bi prišel od drugega delodajalca brez prekinitve lahko v tem letu uveljavljal pravico samo do 6/12 dopusta, ki bi mu sicer pripadal, če bi pri tem delodajalcu in s to pogodbo delal celo koledarsko leto.
V zvezi s tem je potrebno opozoriti, da je bil črtan 164. člen ZDR, tako da po novi ureditvi prejšnjemu delodajalcu ni potrebno dati delavcu potrdilo o izrabi letnega dopusta, saj novi delodajalec ni dolžan prevzemati bremena neizrabljenega letnega dopusta, ki bi ga delavec eventualno ne izkoristil pri prejšnjem delodajalcu.
Komentar: Igor Antauer
Priročnik Kadrovsko delo v praksi po novem vsebuje komentar členov ZDR-1, ki jih pripravljata Igor Antauer in Tanja Bohl.