Ali so vsi delavci, ki prvič sklenejo delovno razmerje, pripravniki?
Ne, ni vsak delavec, ki prvič sklene delovno razmerje, tudi pripravnik. Pripravništvo se izvaja le za tiste dejavnosti ali poklice, za katere tako določa zakon ali kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Večina kolektivnih pogodb dejavnosti predvideva možnost pripravništva in tudi natančneje določa trajanje, potek pripravništva, program, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva. Pripravništvo se izvaja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi med pripravnikom in delodajalcem. Posebna oblika pripravništva je volontersko pripravništvo, ki pa se ne izvaja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi in se izvaja zunaj delovnega razmerja. Volontersko pripravništvo se lahko izvaja samo pod pogojem, če tako določa posebni zakon.
Kakšne pravice ima pripravnik?
S pripravnikom se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas ali za določen čas opravljanja pripravništva. Pripravništvo lahko traja največ eno leto, če poseben zakon ne določa drugače. Pripravništvo se lahko sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom ali za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta. Pripravništvo se lahko tudi skrajša na predlog mentorja, vendar le do polovice prvotno določenega trajanja. Natančneje določajo potek pripravništva, mentorstvo, program ter spremljanje in ocenjevanje pripravništva posebni zakoni ali kolektivne pogodbe dejavnosti. Zakon o delovnih razmerjih še določa, da mora pripravnik pred iztekom pripravniške dobe opraviti tudi izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva. Pripravnik ima pravico do osnovne plače najmanj v višini 70% osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu oz. za vrsto del, za katero se usposablja, vendar ne more biti nižja od minimalne plače. V času trajanja pripravništva delodajalec pripravniku ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave. Razen navedenih posebnosti, ki se nanašajo na plačo, trajanje in izvajanje pripravništva ter omejitve glede odpovedi pogodbe, pa tudi za pogodbo o zaposlitvi s pripravnikom veljajo vse ostale določbe zakona in ima pripravnik vse pravice in obveznosti kot vsak drug delavec v delovnem razmerju.
Kakšne pravice ima volonterski pripravnik?
Ker se volontersko pripravništvo opravlja zunaj delovnega razmerja in se z volonterjem ne sklepa pogodbe o zaposlitvi, volonter nima pravice do plače in drugih pravic iz delovnega razmerja, kolikor te pravice niso določene v sami pogodbi o volonterskem pripravništvu oz. ne izhajajo iz minimalnega varstva po zakonu. Zakon o delovnih razmerjih določa le omejeno varstvo za volonterje; zanje se uporabljajo samo zakonske določbe glede:
- trajanja in izvajanja pripravništva,
- omejitve delovnega časa, odmorih in počitkih,
- povračilu stroškov v zvezi z delom,
- odškodninski odgovornosti,
- zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v skladu s temi predpisi,
- prepovedi diskriminacije in enaki obravnavi glede na spol,
- ter če gre za mlajše osebe tudi določbe o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let.
Pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva mora biti sklenjena v pisni obliki.
Vir: Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja