Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1)¹ v členih od 59 do 63 ureja možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi med delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcem drugemu uporabniku (v nadaljevanju: delodajalec za zagotavljanje dela oz. agencija in uporabnik)² in delavcem (v nadaljevanju: napoteni delavec).³ Gre za posebni primer sklenitve delovnega razmerja, kjer delodajalec v skladu s predpisi o urejanju trga dela⁴ opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, pri čemer delavce, s katerimi sklene pogodbo o zaposlitvi, nato napoti na delo k takemu uporabniku. Tako ZDR-1 kot ZUTD z ureditvijo tega instituta implementirata Direktivo 2008/104/ES o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela.

Delodajalec za zagotavljanje dela lahko drugemu delodajalcu uporabniku posreduje oz. zagotavlja delo napotenih delavcev samo, če s temi delavci sklene pogodbo o zaposlitvi, pri čemer je predmet takšne pogodbe o zaposlitvi začasno opravljanje dela pri drugem oz. drugih uporabnikih. Čeprav v razmerju med delavcem in uporabnikom, h kateremu je bil delavec napoten, dejansko obstajajo vsi bistveni elementi delovnega razmerja, je torej delavec v delovnem razmerju z delodajalcem za zagotavljanje dela in ne z uporabnikom, pri katerem uporablja delo na podlagi akta o napotitvi.

ZDR-1 v prvem odstavku 60. člena izrecno določa, da se pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem za zagotavljanje dela in delavcem praviloma sklepa za nedoločen čas, saj je predviden namen sklenitve pogodbe večkratna napotitev delavca na delo uporabnikom, ki je bistvo samega instituta. Pri tem je nujno treba poudariti, da predmet pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas seveda ne more biti zgolj delo pri točno določenem uporabniku.

Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas tako predstavlja izjemo, ki je dovoljena le, če so izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri uporabniku in ne pri delodajalcu za zagotavljanje dela. Uporabnik mora biti torej v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas vnaprej znan, zato je sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas izjema, saj predvideva enkratno napotitev k določenemu uporabniku, s čimer odstopa od samega bistva instituta, ki je v večkratni napotitvi delavca različnim uporabnikom.⁵ Predčasno prenehanje potrebe po delu delavca pri uporabniku je izrecno določeno kot neutemeljen razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.⁶

Za pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem za zagotavljanje dela in napotenim delavcem veljajo vsa splošna pravila, ki jih določa ZDR-1 za pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je treba upoštevati, da ZDR-1 vsebuje tudi določene posebnosti takšne pogodbe o zaposlitvi.

Bistvene posebnosti pogodbe o zaposlitvi med delodajalcem za zagotavljanje dela in napotenim delavcem so:

• predmet pogodbe o zaposlitvi je lahko zgolj opravljanje dela za druge uporabnike na podlagi vsakokratne pisne napotitve, ne pa opravljanje dela za delodajalca, pri čemer so tako v ZDR-1 kot tudi v ZUTD določene omejitve, kdaj delodajalec za zagotavljanje dela ne sme delavca napotiti na delo k uporabniku;⁷
• delodajalec za zagotavljanje dela od napotenega delavca in kandidata za zaposlitev ne sme zahtevati plačila ali drugega povračila zaradi napotitve k uporabniku ali zaradi sklenitve pogodbe o zaposlitvi z uporabnikom;⁸
• delavec mora biti s pisno napotitvijo seznanjen s pogoji dela pri uporabniku in o pravicah in obveznostih pri uporabniku;⁹
• opredelitev dela, kraja in časa opravljanja dela je prepuščena svobodni volji pogodbenih strank in se konkretno določi v sami pisni napotitvi,¹⁰ vendarle pa je priporočljivo v pogodbi o zaposlitvi opredeliti vsaj vrsto dela ali vrsto in stopnje izobrazbe, ki se zahteva za posamezno napotitev;
• napoteni delavec pri uporabniku oz. uporabnikih začasno dela pod nadzorom in po navodilih uporabnika, prav tako uporablja (vsaj večinoma) njegova delovna sredstva;
• delodajalec za zagotavljanje dela mora napotenemu delavcu zagotavljati vse pravice po ZDR-1, ZUTD določa še dodatne obveznosti;¹¹
• prav tako morata uporabnik in delavec v času opravljanja dela delavca pri uporabniku glede pravic in obveznosti upoštevati določbe tega ZDR-1, kolektivnih pogodb, ki zavezujejo uporabnika, oziroma splošnih aktov uporabnika;¹²
• delavec je v času napotitve k uporabniku upravičen do plačila za delo in nadomestila plače glede na dejansko opravljanje dela pri uporabnikih, upoštevaje predpise, kolektivne pogodbe in splošne akte uporabnika in ne delodajalca za zagotavljanje dela, se pa lahko delodajalec za zagotavljanje dela in delavec dogovorita tudi ugodneje;¹³
• delavec je upravičen do nadomestila plače, če njegova napotitev pri uporabniku predčasno preneha ali če mu delodajalec ne zagotavlja dela kontinuirano, pri čemer ZDR-1 določa minimalno višino nadomestila, tj. 70 odstotkov minimalne plače, lahko pa je dogovorjeno tudi višje,¹⁴
• število dni letnega dopusta in način njegove izrabe se določi skladno z določbami ZDR-1, kolektivnimi pogodbami in veljavnimi akti delodajalca oz. v času napotitve na delo k uporabniku uporabnika, pri čemer letni dopust delavec izrablja v dogovoru z delodajalcem za zagotavljanje dela in uporabnikom,¹⁵
• delodajalec za zagotavljanje dela je dolžan delavcu zagotavljati izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, v skladu s 170. členom ZDR-1, poleg tega se delavec lahko izobražuje, izpopolnjuje in usposablja tudi v času napotitve k uporabniku;¹⁶
• če delavec krši obveznosti v zvezi z opravljanjem dela oz. navodila uporabnika, so te kršitve možen razlog za ugotavljanje disciplinske odgovornosti oziroma za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu za zagotavljanje dela;¹⁷
• lahko se določi še druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.