Prejeli smo prošnjo za odobritev izrednega dopusta zaradi izobraževanja za gasilce. Zaposleni se sklicuje na 4. točko 6. člena Zakona o gasilstvu. Ali se mu lahko odobri 5 dni izrednega dopusta?
Glede na to, da iz vprašanja ni razvidno za kakšno izobraževanje za gasilce gre, tj. ali gre za izobraževanje v gasilski šoli, za usposabljanje prostovoljnega gasilca itd., ter ali je je bil javni uslužbenec morda napoten na izobraževanje oziroma usposabljanje, pojasnjujemo naslednje:
Glede plačane odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače:
a) Zakon o delavcih v državnih organih:
Zakon o delavcih v državnih organih[1] (kot specialni zakon) v 41. členu, kjer ureja odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače (plačani izredni dopust), določa, da je lahko delavec (javni uslužbenec) odsoten z dela s pravico do nadomestila plače največ sedem dni v posameznem koledarskem letu, in sicer:
- do 7 dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila, in zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah,
- 3 dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in selitve v drugo stanovanje,
- 1 dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni, in drugih neodložljivih opravkov.
Navedena določba tako ne predstavlja pravne podlage za odobritev plače odsotnosti z dela s pravico izrednega dopusta zaradi izobraževanja za gasilce.
b) Zakon o delovnih razmerjih:
Zakon o delovnih razmerjih[2] (kot splošni predpis) v 165. členu, kjer ureja plačano odsotnost zaradi osebnih okoliščin, določa, da ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin. Za vsak posamezni primer:
- lastne poroke,
- smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
- smrti staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj,
- hujše nesreče, ki zadane delavca,
- spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan,
ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan.
Tako tudi določba 165. člena ZDR-1 ne daje pravne podlage za odobritev plačane odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače.
Glede neplačane odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila plače:
ZDDO pa v 42. členu ureja odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače (izredni neplačani dopust) ter določa, da je lahko delavec odsoten z dela brez pravice do nadomestila plače največ 30 dni v posameznem koledarskem letu zaradi sodelovanja na seminarjih, kongresih in podobnih prireditvah, katerih vsebina ni povezana z delom v organu, zaradi zdravljenja v zdravilišču na lastne stroške in v primerih iz 41. člena ZDDO, če posebne okoliščine zahtevajo daljšo odsotnost.
Izobraževanje in usposabljanje s področja gasilstva:
Zakon o gasilstvu[3] v 30. členu določa, da se za izobraževanje in usposabljanje s področja gasilstva pri ministrstvu ustanovi gasilska šola. V gasilski šoli se lahko preizkuša gasilska zaščitna in reševalna oprema ter izdajajo certifikati, če si šola pridobi dovoljenje za opravljanje te dejavnosti v skladu s predpisi. V skladu s 31. členom ZGas predpiše minister v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije izobraževalne programe za temeljno in dopolnilno usposabljanje prostovoljnih gasilcev in programe za izpite prostovoljnih gasilcev. Minister v sodelovanju z Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev predpiše izobraževalne programe za izobraževanje in dopolnilno usposabljanje poklicnih gasilcev srednje tehnične in srednje strokovne, višje strokovne, visoko strokovne in univerzitetne izobrazbe ter programe za strokovne izpite poklicnih gasilcev ter predstojnikov gasilskih enot.
Določbe ZDR-1 glede izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja:
ZDR-1 v 170. členu določa, da ima delavec pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti. Delodajalec je dolžan zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. V skladu s potrebami izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev ima delodajalec pravico delavca napotiti na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, delavec pa ima pravico, da sam kandidira. Trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem se določijo s pogodbo o izobraževanju oziroma s kolektivno pogodbo. Če delodajalec napoti delavca na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje ker tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga, nosi stroške tega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delodajalec.
ZDR-1 ureja pravico do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja v 171. členu. Tako določa, da ima pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov tako delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu s 170. členom ZDR-1 in ga na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje napoti delodajalec, kakor tudi delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v lastnem interesu. Če s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju pravica do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov ni podrobneje določena, ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite. Če se delavec izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja, ker ga je na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje napotil delodajalec, ima pravico do plačane odsotnosti z dela.
Določbe ZJU glede izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja:
Zakon o javnih uslužbencih[4] ureja izobraževanje v interesu delodajalca v 101. členu, kjer določa, da ima javni uslužbenec pravico do kandidiranja za napotitev na izobraževanje za pridobitev dodatne izobrazbe v interesu delodajalca. Napotitev na izobraževanje za pridobitev dodatne izobrazbe v interesu delodajalca se izvaja po izvedenem internem natečaju, ki ga objavi predstojnik, če so zagotovljena finančna sredstva. Pravice in obveznosti javnega uslužbenca, ki je napoten na izobraževanje za pridobitev dodatne izobrazbe v interesu delodajalca, se določijo s pogodbo, ki jo skleneta predstojnik in javni uslužbenec. Javni uslužbenec, ki je napoten na izobraževanje za pridobitev dodatne izobrazbe v interesu delodajalca, mora po končanem izobraževanju ostati v delovnem razmerju pri istem delodajalcu vsaj še toliko časa, kot je v skladu s študijskim programom trajalo izobraževanje. V nasprotnem primeru ima delodajalec pravico do povrnitve sorazmernega dela plačanih stroškov izobraževanja.
ZJU pa v 102. členu ureja pravico in dolžnost do usposabljanja in izpopolnjevanja. Tako določa, da ima javni uslužbenec pravico in dolžnost usposabljati se na delovnem mestu in izpopolnjevati svoje strokovno znanje po določenem programu in po napotitvi nadrejenega. Stroški usposabljanja in izpopolnjevanja na delovnem mestu, ki se izvaja v skladu z določenim programom, bremenijo delodajalca.
Določbe Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji o izobraževanju:
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji [5] v prvem odstavku 32. člena določa, da imajo delavci pravico izobraževati se v svojem interesu ali v interesu zavoda, zavod pa ima pravico delavce napotiti na izobraževanje. V devetem odstavku 32. člena pa KPND določa, da zavod delavcu, ki se izobražuje v lastnem interesu, omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi, medsebojne odnose pa delavec in zavod uredita s pogodbo.
Izobraževanje za gasilce pa v konkretnem primeru, kljub temu, da je poimenovano kot izobraževanje, ne pomeni izobraževanja za pridobitev izobrazbe v smislu 101. člena ZJU, 170. in 171. člena ZDR-1 ter 32. člena KPND, zato v konkretnem primeru navedene določbe niso uporabljive.
Naloge občine v skladu z določbami ZGas:
ZGas v prvem odstavku 6. člena določa, da zagotavlja občina v skladu s svojimi pristojnostmi organiziranost, opremljanje in delovanje gasilstva. Iz 4. točke drugega odstavka 6. člena ZGas nadalje izhaja, da občina na podlagi načrta varstva pred požarom občina zagotavlja sredstva za izobraževanje in dopolnilno usposabljanje pripadnikov gasilskih enot. Navedena določba pa ne pomeni podlage za odobritev odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače (plačanega izrednega dopusta), saj le-to za zaposlene v javnem sektorju predstavlja 41. člena ZDDO. Kot že navedeno zgoraj pa v konkretnem primeru določba 41. člena ZDDO ne pride v upoštev.
ZGas v 25. členu med drugim določa, da prostovoljnemu gasilcu med intervencijo pripada nadomestilo plače, nadomestilo plače pa pripada prostovoljnemu gasilcu tudi med usposabljanjem na podlagi poziva pristojnega organa občine. Nadomestilo plače izplača delodajalec v breme občine. Prostovoljnega gasilca zaradi udeležbe na intervenciji ali na usposabljanju delodajalec ne sme odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali ga kako drugače oškodovati. ZGas v 27. členu še določa, da občina krije izgubljeni zaslužek in nadomestilo plač, stroške za prehrano iz 25. člena ZGas ter prispevke in stroške iz 26. člena ZGas.
Zaključek:
Pravne podlage za odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače v skladu s 41. členom ZDDO v konkretnem primeru ni. V skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZJU delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva.
V pristojnosti delodajalca je, da presodi, ali bo v konkretnem primeru javnemu uslužbencu na podlagi njegove vloge (prošnje) odobril odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače (neplačan izredni dopust) v skladu s 42. členom ZDDO, pri čemer mora upoštevati, da je med odsotnostjo z dela brez pravice do nadomestila plače (neplačanim izrednim dopustom) za plačilo prispevkov za socialno varnost odgovoren delodajalec.
Če bo delodajalec (ki je v konkretnem primeru občina) javnemu uslužbencu odobril (s pisnim sklepom) odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače (neplačan izredni dopust), bo morala občina (ki je hkrati tudi delodajalec) javnemu uslužbencu v skladu z določbami 25. in 27. člena ZGas izplačati tudi nadomestilo plače za ta čas.
[1] Uradni list RS, št. 15/90, 2/91-I, 5/91, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 70/97, 87/97 – ZPSDP, 38/99, 56/02 – ZJU in 8/20, v nadaljevanju: ZDDO.
[2] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE in 119/21 – ZČmIS-A, v nadaljevanju: ZDR-1.
[3] Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 23/19 in 189/20 – ZFRO, v nadaljevanju: ZGas.
[4] Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C in 203/20 – ZIUPOPDVE, v nadaljevanju: ZJU.
[5] Uradni list RS, št. 18/91-I, 53/92, 13/93 – ZNOIP, 34/93, 12/94, 18/94 – ZRPJZ, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 19/97, 37/97, 87/97 – ZPSDP, 3/98, 3/98, 39/99 – ZMPUPR, 39/99, 40/99 – popr., 99/01, 73/03, 77/04, 115/05, 43/06 – ZKolP, 71/06, 138/06, 65/07, 67/07, 57/08 – KPJS, 67/08, 1/09, 2/10, 52/10, 2/11, 3/12, 40/12, 1/13, 46/13, 95/14, 91/15, 88/16, 80/18, 31/19, 80/19, 97/20, 160/20 in 88/21, v nadaljevanju: KPND.