Gospodarski minister Matjaž Han je za sejo vlade na podlagi pozivov delodajalcev napovedal tudi pogovor o noveli zakona o evidencah, ki bi se morala začeti uporabljati v ponedeljek. Strinja se, da je neživljenjska in jo velja zamrzniti. Na ministrstvu za delo dogajanja ne komentirajo, sindikati pa morebitni zamrznitvi novele ostro nasprotujejo. Na Inšpektoratu RS za delo napovedujejo zamik napovedane usmerjene akcije nadzora na začetek leta 2024. Kot so pojasnili za STA, so se za to odločili zaradi številnih novosti, ki čakajo podjetja.
Kot so dejali na inšpektoratu, novela vnaša številne novosti, v tej luči pa pričakujejo, da bodo imela nekatera podjetja pri implementaciji težave, »zato tudi časovni zamik«.
Ob tem so poudarili, da so vsem delodajalcem s sodelavci na ministrstvu za delo »vedno na voljo, da na nas naslovijo strokovna vprašanja, preko katerih jim bomo nudili strokovno pomoč, da pravilno prenesejo novosti zakona«.
Usmerjeno akcijo nadzora pa bodo torej začeli šele v začetku leta 2024. Z njo bodo preverjali, ali so delodajalci uspešno prenesli novosti zakona v prakso.
»Upoštevali bomo načelo sorazmernosti, torej če bomo prepoznali majhne kršitve, večino zadev pa bo imel delodajalec pravilno urejene, bodo inšpektorji izrekali opozorila oziroma opomine. V primeru, da bodo inšpektorji pri delodajalcih prepoznali večje, sistematične oziroma dalj časa trajajoče kršitve delavskih pravic, pa bodo temu tudi primerno ukrepali,« so dodali.
Novela zakona o evidentiranju, ki je bila septembra lani usklajena na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), je v veljavi od 20. maja, v uporabi pa bi morala biti od ponedeljka, saj je delodajalcem zagotovila polletno prehodno obdobje.
A gospodarski minister Matjaž Han je za današnjo sejo vlade na podlagi pozivov delodajalcev napovedal tudi pogovor o njenih spremembah. Strinja se namreč, da je neživljenjska in jo je treba popraviti, v tem času pa bi jo sam zamrznil.
V. d. glavne inšpektorice Katja Čoh Kragolnik je namreč v zvezi z novelo v torek napovedala usmerjeno akcijo nadzora, ki bi se potegnila tudi v prvo polovico prihodnjega leta in pri kateri bi sodelovalo okoli 50 inšpektorjev s področja delovnih razmerij.
Novela zakona o evidentiranju predvideva beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.
Spremembe zakona sledijo dolgoletnim opozorilom inšpektorata za delo, da zakonodaja ne omogoča učinkovitega nadzora in kaznovanja kršiteljev, kršitve, vezane na delovni čas, odmore in počitke, pa so ene najpogostejših na področju delovnih razmerij.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pozvali k zamrznitvi novele
Iz delodajalskih zbornic doslej resnejših pripomb v medijih ni bilo. So pa v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) danes pozvali k zamrznitvi novele, ker da je ne bo mogoče izvajati v praksi. Zatrdili so, da so spremembam nasprotovali že od samega začetka in s konkretnimi primeri opozarjali na njeno neživljenjskost.
»Zakon prinaša dodatno birokracijo, dodatne stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela, obenem pa ne prinaša nikakršnih zagotovil, da se zlorabe oz. kršitve ne bodo več dogajale,« je pojasnil predsednik OZS Blaž Cvar.
Medtem je sindikalna stran že na okopih. Kot so zapisali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), jih čudi »orkestrirano nasprotovanje delodajalcev« tik pred uveljavitvijo novele, ki je bila na ESS usklajena in potrjena že septembra lani. V tej luči ostro nasprotujejo »kakršnimkoli poskusom delodajalcev, ki bi pomenile 'zamrznitev' oziroma prestavitev uporabe novele«. Če bo vlada sledila pozivom, pa bo to po njihovem pomenilo uvajanje » ti. politike 'zamrzovanja' na področju temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do počitkov in odmorov na področju delovnih razmerij«.
»Ponovno želimo zelo jasno spomniti, da je delovni čas v skladu z zakonom o delovnih razmerjih 40 ur in da je bilo evidence delovnega časa treba voditi tudi do sedaj. Spremembe v zakonu pomenijo zgolj to, da postane povsem jasno, koliko časa je delavec v resnici delal, kdaj je izrabil odmore in počitke, koliko je opravil nadurnega dela in ali dela v običajnem oziroma prerazporejenem delovnem času. Transparentnost torej, ki jo želimo vsi,« so še navedli v največji sindikalni centrali v državi.
Novela bi se morala po izteku polletnega prehodnega obdobja uporabljati v ponedeljek, predvideva pa beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.
Spremembe zakona sledijo dolgoletnim opozorilom inšpektorata za delo, da zakonodaja ne omogoča učinkovitega nadzora in kaznovanja kršiteljev, kršitve, vezane na delovni čas, odmore in počitke, pa so ene najpogostejših na področju delovnih razmerij. V. d. glavne inšpektorice Katja Čoh Kragolnik je v torek napovedala usmerjeno akcijo nadzora, ki naj bi potekala še tudi v drugi polovici leta 2024.
Vir: Dnevnik