Spletno stičišče za HR-ovce vsebuje zbirko in komentarje delovnopravnih predpisov, strokovne napotke priznanih slovenskih strokovnjakov, uporabno kadrovsko dokumentacijo, s takojšnjo možnostjo urejanja, up-to date novice in trende s HR področja in predvsem takojšnje strokovne odgovore in obrazložitve na vaša vprašanja.
Ali v enkratnem znesku - 448,00 EUR
Spletni priročnik Zakon o delovnih razmerjih v praksi
Dostop do preverjenih kadrovskih rešitev
Praktični vzorci z možnostjo urejanja
Neomejeno število odgovorov strokovnjakov na konkretna vprašanja
Opomnik s pomembnimi datumi
Kadrovski koledarček
Seznam aktualnih javnih razpisov
Redno obveščanje in posodabljanje
Zbirka aktualnih webinarjev
Koristi za gospodarstvo
Naročniki prejmete dostop do:
DELOVNA RAZMERJA IN TRG DELA
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
SODOBNA KADROVSKA FUNKCIJA IN KONTROLING
STRATEŠKO UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI – SPREMENJENA VLOGA KADROVSKE FUNKCIJE (KLEMEN ŽIBRET)
Kratka vsebina portala:
UPORABNI OBRAZCI ZA UREJANJE DELOVNIH RAZMERIJ IN DRUGIH OBLIK DELA
SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA
TRAJANJE DELOVNEGA RAZMERJA
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
URADNI OBRAZCI
VZORCI OPISOV DELOVNIH MEST
PRAVNI PREDPISI
ODGOVORI NA AKTUALNA VPRAŠANJA IZ PRAKSE
SODNA PRAKSA
AKTUALNE TEME ZA KADROVSKE STROKOVNJAKE
Pogodba o zaposlitvi je pri nas prevladujoča podlaga za opravljanje dela. Kot obvezna je predpisana takrat, ko v zvezi z delom obstajajo elementi delovnega razmerja. V tem primeru se med delavcem (izvajalcem) in delodajalcem (naročnikom) dela načeloma ne sme opravljati na drugi podlagi. Fleksibilne oblike dela je tako treba primarno iskati v okviru delovnega razmerja.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)2 kot tipično pogodbo o zaposlitvi določa pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Vse druge pogodbene oblike veljajo za t.i. atipične oz. fleksibilne oblike pogodbe o zaposlitvi. V 12. členu ZDR-1 je določeno, da se pogodbo o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas, če s tem zakonom ni drugače določeno. V 54. členu pa je določeno še, da se pogodbo o zaposlitvi izjemoma lahko sklene za določen čas, če obstaja eden od izrecno določenih zakonskih razlogov.
1.1. Pogodba o zaposlitvi za določen čas
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je najpogostejša atipična oblika pogodbe o zaposlitvi. Med novo sklenjenimi pogodbami je celo bolj razširjena kot pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, kar je brez dvoma mogoče pripisati izredni nenaklonjenosti delodajalcev do sklepanja prve pogodbe (oziroma prvih pogodb) z delavcem v obliki pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Razlog za to je predvsem v želji delodajalcev, da se izognejo postopkom odpuščanja, če z novim delavcem ne bi bili zadovoljni ali če bi se jim po zaposlitvi spremenili pogoji poslovanja. Ti razlogi pa niso zakoniti in za delodajalce predstavljajo še bistveno večje tveganje, saj lahko delavci v primeru nezakonitih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zahtevajo transformacijo pogodbe za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (glej 56. člen ZDR-1).
Za zakonito sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zakon zahteva (dejanski) obstoj enega od izrecno določenih zakonskih razlogov. Te določa 54. člen ZDR-1:
Poleg izrecno določenih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ZDR-1 določa še časovno omejitev sklepanja takšnih pogodb.
Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih izrecno določa zakon (nadomeščanje začasno odsotnega delavca, projektno delo itd. - glej 55. člen ZDR-1)
Z željo po dodatni omejitvi sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas je zakonodajalec z ZDR-1 predpisal še načelno dolžnost, da delodajalec v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavcu izplača odpravnino (glej 79. člen ZDR-1).
1.2. Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
V zvezi s to obliko pogodbe o zaposlitvi lahko ugotovimo, da je pri nas relativno malo uporabljena. Pri tem mislimo predvsem na takšno pogodbo, ki bi bila sporazumno dogovorjena med delavcem in delodajalcem. Druga oblika, ki je sklenjena na podlagi posebnega statusa delavca in jo je delodajalec po zakonu dolžan skleniti, če gre za primere delavčeve delne zdravstvene nezmožnosti za delo, invalidnosti, starševstva ali starosti, je bistveno pogostejša. Obe omenjeni podzvrsti pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom se med seboj razlikujeta tudi po obsegu pravic. Če pri prvi obliki delavcu načeloma pripadajo vse pravice iz delovnega razmerja v sorazmerju s skrajšanim delovnikom, v drugem primeru veljajo delavcu načeloma vse pravice iz delovnega razmerja v enakem obsegu kot drugim zaposlenim s polnim delovnim časom (razen seveda plače, ki je vedno zgolj sorazmerna).
1.3. Pogodba o zaposlitvi za delo na domu
Gre za še eno pogodbeno obliko, ki je v primerjavi s tujino sorazmerno malo uporabljena, čeprav prinaša marsikatere koristi. Zlasti lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja delavca, na strani delodajalca pa predvsem prihranke pri stroških (prevoz na delo, poslovni prostori, delovna oprema itd.). Delo na domu lahko poteka celoten delovni čas, lahko pa le del delovnega časa. Iz prakse nekaterih slovenskih podjetij, zlasti tistih, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, izhajajo izrazito pozitivne izkušnje z delom na domu, tudi v obliki dela na domu zgolj del delovnega časa - najpogostejša oblika je delo od doma od torka do četrtka, v ponedeljek in petek pa zaradi sestankov in drugega potrebnega usklajevanja delavec dela na sedežu podjetja. Če se delodajalec odloči za delo na domu, je dolžan o tem predhodno obvestiti delovno inšpekcijo, ki preveri, če so za to izpolnjeni vsi potrebni pogoji (varno delo, ustrezno delovno okolje itd.). Delodajalec je v tem primeru dolžan z delavcem skleniti posebno pogodbo o zaposlitvi za delo na domu, ki mora vsebovati tudi način določanja nadomestila delavcu za uporabo svojih sredstev pri delu na domu (oprema, elektrika, ogrevanje …).
1.4. Fleksibilne pogodbene klavzule
Sicer pa se tudi znotraj pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas lahko doseže večjo ali manjšo mero fleksibilnosti urejanja delovnega razmerja. Zakon omogoča precej možnosti za to, zlasti glede naslednjih vprašanj:
Kot že rečeno, ZDR-1 v 2. odstavku 13. člena določa, da se dela ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih posebej določa zakon, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Te elemente določa ZDR-1 v 4. členu v okviru definicije delovnega razmerja. Določa, da je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Opravljanje dela na podlagi pogodbe civilnega prava je torej dopustno samo, če navedeni elementi niso podani. Izkazati je treba, da je izvajalec pri takem delu samostojen, da ni vpet v organizacijsko strukturo pri delodajalcu (naročniku), da ni zavezan toliko k samemu opravljanju dela kot k rezultatu dela in da se tudi navodila in nadzor nanašajo na rezultat in ne toliko na način opravljanja dela ter da po možnosti izvajalec za delo uporablja svoja delovna sredstva, dela izven prostorov delodajalca (doma, v lastnih prostorih), se samostojno odloča glede časovnih okvirov opravljanja dela itd.
2.1. Podjemna pogodba (pogodba o delu)
Podjemna pogodba je verjetno najbolj tipična oblika Podjemna pogodba opravljanja dela zunaj delovnega razmerja. Urejena je v Obligacijskem zakoniku, ki jo definira takole (619. člen): ''S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal.'' Kot je razvidno že iz same definicije, je predmet takšne pogodbe zaveza opraviti določen posel, delo, torej enkratno dejanje, ki lahko sicer traja tudi dlje časa, vendar namen pogodbe ni v kontinuiranem opravljanju dela. S takšno pogodbo se zasleduje izključno rezultat – opravljeno delo. Predmet pogodbe torej ni prizadevanje za dosego rezultata, kot je to značilno za pogodbo o zaposlitvi.
Treba je poudariti, da je podjemna pogodba poleg siceršnje obremenitve z akontacijo dohodnine in prispevki, obremenjena še s posebnim 25-odstotnim dodatnim davkom,3 zaradi česar za delodajalce ni najbolj ekonomična oblika za opravljanje dela in njena prisotnost v zadnjem času močno upada.
2.2. Avtorska pogodba
Do pred nedavnim, ko se je močno povečala obremenitev izplačila prejemkov po pogodbah civilnega prava, je bila najbolj zaželena oblika za opravljanje dela avtorska pogodba. Izplačilo za delo po avtorski pogodbi je vseeno še vedno cenejše kot izplačilo preko pogodbe o zaposlitvi, pri čemer pa je treba poleg možne ugotovitve obstoja elementov delovnega razmerja opozoriti še na dejstvo, da se avtorsko pogodbo po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah4 lahko sklepa le za avtorska dela, ki so v zakonu definirana kot individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene. Zakon kot avtorska dela šteje zlasti naslednje primere:
2.3. Študentsko delo
Tudi študentsko delo (delo na podlagi napotnice za zagotavljanje dela študentov in dijakov) je z nedavnimi dodatnimi obremenitvami izplačil za to delo postalo za delodajalce manj privlačno. Vseeno ostaja eno od cenejših oblik za opravljanje dela, pri čemer pa tudi zanjo velja, da se lahko v primeru obstoja elementov delovnega razmerja ugotovi obstoj delovnega razmerja in se zahteva sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Sodišča so v svoji praksi tudi že razčistila, da se status študenta in status delavca ne izključujeta.
2.4. Poslovno sodelovanje s s.p.
Trenutno najbolj razširjena oblika dela na podlagi pogodb civilnega prava je ravno zaradi povečanih finančnih obremenitev drugih oblik dela in ugodne obdavčitve prejemkov t.i. normiranih s.p-jev, delo na podlagi poslovnega sodelovanja med delodajalcem in izvajalcem, ki je registriran za opravljanje dejavnosti kot (samostojni) podjetnik – s.p. Tudi takšno delo ima lahko vse elemente delovnega razmerja in tudi v tem primeru lahko pride do ugotovitve obstoja delovnega razmerja. V praksi so zelo pogosti primeri, ko izvajalec vsak dan prihaja na delo k delodajalcu, tam ima svoj delovni kotiček z računalnikom in drugo potrebno opremo, ki je last delodajalca; je vpet v delovni proces pri delodajalcu in njegovo organizacijsko in hierarhično strukturo, za delo prejema navodila in pri delu ga delodajalec nadzira. Neredko se tak izvajalec ob prihodu na delo evidentira, zagotovljena sta mu letni dopust in bolniška odsotnost. V takšnem primeru ne more biti dvoma, kakšno pogodbo bi morala namesto pogodbe o poslovnem sodelovanju skleniti pogodbena partnerja.
2.5. Začasno ali občasno delo upokojencev
Začasno ali občasno delo upokojencev je poleg pogodbe o poslovodenju trenutno edina oblika opravljanja dela, ki se kljub morebitnem obstoju elementov delovnega razmerja lahko opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava. Sklene se lahko posebno pogodbo o začasnem in občasnem delu po Zakonu o urejanju trga dela.5 Je pa takšno delo omejeno tako časovno kot po višini prejetih plačil (glej 27. c člen), s čemer se zagotavlja, da se bo takšno delo tudi dejansko opravljalo zgolj začasno oziroma občasno in ne trajno, za kar bi bilo treba skleniti delovno razmerje – kar bi seveda pomenilo (delno) reaktivacijo upokojenca in njegovo izključitev iz sistema prejemanja (polne) starostne pokojnine.
V zvezi z elementi delovnega razmerja in zahtevo po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi v primeru obstoja teh elementov je treba še povedati, da iz ustaljene sodne prakse naših sodišč izhaja, da obstoj delovnega razmerja ni odvisen od volje pogodbenikov. Gre za obstoj zavezujoče (kogentne) zakonske določbe, ki določa pravno posledico (obstoj delovnega razmerja) neodvisno od volje strank. Navedeno pomeni, da tudi če si tako delodajalec (naročnik) kot izvajalec izrecno želita sklenitev civilnopravnega razmerja, torej celo če se oba želita izogniti sklenitvi delovnega razmerja, to na dejanski obstoj delovnega razmerja ne more vplivati in to razmerje nastane neodvisno od njune volje – že na podlagi samega zakona.
Obstoj delovnega razmerja v primeru ugotovljenih elementov delovnega razmerja pa ni zgolj stvar delovnega prava in posledica ni zgolj v možnem zahtevku delavca za priznanje vseh pravic iz naslova delovnega razmerja (plača oz. razlika v plači, povračilo stroškov, letni dopust in druge odsotnosti z dela, regres za letni dopust, odpovedni rok, odpravnina itd. – vse za 5 let nazaj, pri čemer je dolžan delavec zahtevek podati v času trajanja pogodbenega razmerja oziroma najkasneje v 30 dneh po prenehanju tega razmerja), temveč se lahko posledice odražajo tudi na davčnem področju. Davčni organ bo namreč lahko v zvezi s civilnopravnim razmerjem ugotovil obstoj elementov delovnega razmerja, torej bo ugotovil dejanski obstoj delovnega razmerja, in tako delodajalcu kot delavcu naložil plačilo razlike do davkov in prispevkov, ki bi jih morala plačati, če bi dejansko šlo za izplačilo za opravljeno delo na podlagi delovnega razmerja.
SPLETNI DOSTOP
Dostopne podatke za portal boste prejeli na vaš elektronski naslov. Za proračunske porabnike veljajo plačilni pogoji v skladu z zakonodajo o javnih plačilih. Naročnina na portal se samodejno podaljša ob koncu enoletnega obračunskega obdobja. Če želite naročnino na portal prekiniti, je o tem treba pisno opozoriti Založbo Forum Media najmanj 30 dni pred pričetkom novega obračunskega obdobja.
SPLETNI DOSTOP + TISKANA IZDAJA
Dostopne podatke za portal boste prejeli na vaš elektronski naslov, priročnik v tiskani obliki in pripadajoče posodobitve pa na vaš poštni naslov. Za proračunske porabnike veljajo plačilni pogoji v skladu z zakonodajo o javnih plačilih. Naročnina na portal se samodejno podaljša ob koncu enoletnega obračunskega obdobja.
Če želite naročnino na portal prekiniti, je o tem treba pisno opozoriti Založbo Forum Media najmanj 30 dni pred pričetkom novega obračunskega obdobja.
Kaj je skupno vsem našim strankam, da nam zaupajo?
“Strokovne informacije, praktična izobraževanja, zanesljivost in ažurnost.”
Že prve izkušnje z vašim portalom kažejo na to, da so vsebine zelo primerne za delo v javnem sektorju in uredništvo izredno odzivno na vsa naša strokovna vprašanja. Na portalu sem našel odgovore tudi na zelo specifična kadrovska vprašanja s področja raziskovalne dejavnosti. Zelo se veselim nadaljnjega sodelovanja.
dr. Nejc Lamovšek
Pomočnik direktorja, Pedagoški inštitut
Portal e-Kadrovik nam je v veliko pomoč pri vsakdanjem delu. Večkrat posežemo po priročniku, spremljamo objave in časovni opomnik o aktualnih zadevah, še posebej pa nam pomagajo odgovori na naša vprašanja. Pripravljeni so strokovno in razjasnijo naše dileme, kar je toliko bolj pomembno, kadar gre za specifične okoliščine primera in v (katerihkoli) splošnih odgovorih ne najdemo rešitve.
Kristina Božič
Višja svetovalka za kadrovske zadeve, Občina Škofja Loka
Portal je pregleden, jasen, vsebinsko bogat in res zelo uporaben. Zelo dobro je, da imamo možnost postavljanja vprašanj kot tudi pregled odgovorov na vprašanja drugih. V tej točki bi želela pohvaliti vašo ekipo glede res hitrega odziva.
Lea Toman
SLG Celje
»Čeprav portal e-kadrovik ne uporabljamo še dolgo časa, je vrednost takega portala res ogromna. Vsakodnevno opravljanje dela je lažje, saj se imamo kam zateči po verodostojne in ažurne informacije. Opcija postavljanja vprašanja in prejem odgovorov s strani strokovnjakov pa je neprecenljiva, saj nemalokdaj na HR področju pride do spcifik, ki jih z vsem gradivom, ki nam je na voljo, ni možno razvozlati samostojno.«
Valentina Taseska
LESNINA MG OPREMA, d.d.