Ali delavcu v primeru, da mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnih razlogov, v času teka odpovednega roka pa se v istem podjetju pojavi priložnost za delo na drugem delovnem mestu in se delavec odloči za novo zaposlitev za določen čas, pripada odpravnina?

Pravico do odpravnine v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ureja 108. člen Zakona o delovnih razmerjih. Izplačilo odpravnine delavcu je dolžnost delodajalca, osnova za njen izračun pa je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo oz. bi jo delavec prejel, če bi delal.

Dolžnost delodajalca, da delavcu izplača odpravnino, je nastala s podajo odpovedi. Ne glede na to, ali bo delodajalec istega delavca ponovno zaposlil na drugem delovnem mestu ali tega ne bo storil, gre delavcu pravica do odpravnine, saj bi bilo drugačno razlogovanje v nasprotju z namenom in smislom pravice do odpravnine. Namen odpravnine namreč ni le zagotavljanje določene socialne varnosti odpuščenemu delavcu ob prehodu v brezposelnost, ampak pomeni tudi odmeno za dotedanje delo pri delodajalcu, kar je poudarilo tudi Ustavno sodišče v odločbi Up-63/03-19 z dne 27. 1. 2005.

Glede na to, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov že podana, je treba poudariti, da delodajalec podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more enostransko umakniti. Navedeno pomeni, da bo delovno razmerje po izteku odpovednega roka neizogibno prenehalo.

Vprašanje, ki se v konkretnem primeru postavlja, je, kdaj naj bi delavec nastopil delo na drugem delovnem mestu na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če med prvo in drugo pogodbo o zaposlitvi ne bo prekinitve, torej pri delavcu ne bo prišlo do prekinitve delovnega razmerja, se lahko delavec in delodajalec s pisnim dogovorom sporazumeta, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi razveljavi, da pogodba o zaposlitvi za delo na delovnem mestu, kjer ni več potrebe po delu, sporazumno preneha in da se delavcu ponudi nova pogodba o zaposlitvi za delo na drugem delovnem mestu za določen čas. Ta dogovor je precej kompleksen, vsebovati mora vse navedene sestavine in biti mora obrazložen. V tem dogovoru se je treba dogovoriti tudi, da če delodajalec delavcu ne bo po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ponudil delovnega razmerja za nedoločen čas, se ob izračunu odpravnine, upošteva celotna delovna doba delavca pri delodajalcu. V nasprotnem primeru bi lahko šlo za obid zakona, torej za izogibanje obveznosti plačila odpravnine, kot pojasnjeno zgoraj.