Delavec ima sklenjeno pogodbo za določen čas (manj kot eno leto). Delodajalec mu bo pred iztekom časa za katerega je bila sklenjena pogodba dal odpoved iz poslovnih razlogov (zaprtje skladišča).

Ali je delavec upravičen do odpravnine? Po katerih pravilih?

Na prvem mestu velja poudariti, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, praviloma preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Zgolj izjemoma, lahko pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha pred potekom časa, za katerega je sklenjena, in sicer če se o tem sporazumeta pogodbeni stranki ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih,[1] kar izrecno izhaja iz prvega in drugega odstavka 79. člena ZDR-1. To so predvsem redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti ali če je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana s strani delavca.

Z namenom odvrniti vsakršno dilemo na tej točki pojasnjujemo, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas celovito urejeno v že zgoraj omenjenemu 79. členu ZDR-1, ki med drugim določa, da ima delavec, ki mu pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, pravico do odpravnine v višini 1/5 povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če je bila pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjena za eno leto ali manj. Če pa je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnjega stavka, povečane za sorazmerni del odpravnine iz prejšnjega stavka za vsak mesec dela.[2]

Glede na to, da v vašem vprašanju navajate, da nameravate delavcu redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pa navedena določba 79. člena ZDR-1 v konkretnem primeru ni uporabljiva, temveč je za ugotovitev obstoja pravice do odpravnine in sam izračun pripadajoče višine odpravnine, treba upoštevati splošno določbo 108. člena ZDR-1 o odpravnini.

Le-ta, tj. določba 108. člena ZDR-1 v prvem odstavku določa, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, dolžan izplačati delavcu odpravnino, pri čemer je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, pri čemer velja, da delavcu pripada odpravnina, če je bil pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto. V vprašanju navajate, da je pogodba sklenjena za manj kot leto dni. Če to obenem pomeni, da je delavec pri delodajalcu tudi dejansko zaposlen za obdobje, ki je krajše od leta dni, mu odpravnina ne pripada. Če pa je le ta pogodba o zaposlitvi, ki se odpoveduje, sklenjena za obdobje, krajše od leta dni, je bil pa delavec že pred tem zaposlen pri delodajalcu na podlagi druge pogodbe za določen čas tako, da je njegova skupna delovna doba pri tem delodajalcu daljša od enega leta, pa mu odpravnina pripada po splošni določbi 108. člena ZDR-1.

V skladu z drugim odstavkom 108. člena ZDR-1 pripada delavcu odpravnina v višini:

• 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
• 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
• 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Pri tem izpostavljamo, da če kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi določa pravico do odpravnine iz 108. člena ugodneje od ZDR-1, je treba upoštevati tudi te pravne podlage.

Ob upoštevanju navedenega torej v primeru, ko delavcu pogodba o zaposlitvi preneha veljati pred iztekom časa, za katerega je bila sklenjena, denimo zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delavcu pripada odpravnina le, če je bil pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto, pri čemer je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

[1] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16, 15/17 - odl. US, 22/19 - ZPosS, 81/19, 36/20 - ZIUPPP, 49/20 - ZIUZEOP, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE, 98/20 – ZIUPDV, v nadaljevanju: ZDR-1.

[2] Glej četrti in peti odstavek 79. člena ZDR-1.