ZDR-1 v 138. čl. nima omejitve glede tega, koliko dni lahko delavec dela (torej na delovnem mestu), če je na začasnem čakanju na delo doma, je pa v 70. čl. PKP5 določeno, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu.

Zanima nas, ali omejitev 7 dni iz PKP5 velja tudi za delodajalca, ki po 68. čl. PKP5 NI upravičen uveljavljati povračila nadomestil.

Delodajalec, ki delavcu začasno ne more zagotavljati dela iz poslovnega razloga, lahko uporabi institut čakanja na delo v skladu s 138. členom ZDR-1 za najdalj šest mesecev v posameznem koledarskem letu ali pa delavcu odredi začasno čakanje na delo v skladu z interventno zakonodajo, upoštevaje časovne okvirje v teh predpisih. Časovni okvir v interventnih zakonih je »ločen« od časovne omejitve, ki jo določa 138. člen ZDR-1.

Interventni ukrepi na področju dela so namenjeni ohranitvi zaposlitve delavcev, zato je smiselna napotitev na čakanje na delo namesto odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker je napotitev na čakanje na delo v skladu s 138. členom ZDR-1 omejeno na največ šest mesecev, lahko delodajalec napoti delavce na začasno čakanje na delo v skladu z interventnimi zakoni, tudi če ne bo uveljavljal delnega povračila izplačanih nadomestil plače oziroma če do delnega povračila ni upravičen. Če bo delavec napoten na čakanje po interventnem zakonu, potem veljajo pravila iz tega zakona, torej tudi omejitev glede števila dni dela v tekočem mesecu.

PKP5 v 70. členu določa, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. PKP5 določa tudi, da se čakanje »ne prekine«, če se delavec v času začasnega čakanja na delo na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu.

Iz določb zakona ni razvidno, da bi bile obveznosti delavca, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do največ sedem dni v tekočem mesecu, različne glede na to, ali delodajalec lahko uveljavlja povračilo nadomestila za čas čakanja ali ne. Iz tega je torej možno sklepati, da ob napotitvi na čakanje na delo na podlagi interventnega zakona velja omejitev sedem dni v mesecu.