7. 2. je bil mednarodni dan varne rabe interneta, ki ga letos obeležujemo že dvajsetič. Tokrat je v ospredje postavljena problematika neprimernih vsebin, s katerimi se na spletu in na družbenih omrežjih srečujejo otroci in najstniki.

Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo podpirajo osveščanje o varni rabi interneta, ker jo razumejo kot enega od temeljev trajnostne digitalne družbe. Ta namreč ni mogoča brez varne izmenjave podatkov, varstva zasebnosti in zaščite pred neprimernimi vsebinami ter varnega poslovanja na spletu. Zato je varen internet ključen za vzpostavitev zaupanja v digitalno preobrazbo ter omogočanje digitalne rasti in digitalizacije družbe.

Otrokom in najstnikom ter njihovim staršem, ki želijo povečati varnost svojih otrok na internetu in družbenih omrežjih, svetujejo, da so previdni pri deljenju občutljivih osebnih podatkov ter pri odpiranju sumljivih oz. neznanih povezav in prenašanju priponk iz neznanih virov, saj tako svojo digitalno napravo izpostavljajo morebitni škodljivi programski opremi. Za zaščito digitalne naprave je priporočljivo uporabljati kvalitetno protivirusno programsko opremo in vklopiti požarne zidove. Mladostniki in starši naj bodo posebej previdni pri uporabi interneta preko brezplačnih brezžičnih omrežij, kjer se je priporočljivo izogibati uporabi spletnih bančnih storitev, saj takšna omrežja običajno niso vredna zaupanja. Zelo pomembno je, da na spletu in družbenih omrežjih za svoje račune uporabljajo močna gesla ter večfaktorsko avtentifikacijo. Za učinkovito in sprotno odpravljanje varnostnih pomanjkljivosti je treba sprotno posodabljati programsko opremo in operacijske sisteme.

Zaradi eksponentne rasti števila spletnih prevar ter hitrega širjenja neprimernih, škodljivih in nezakonitih sovražnih vsebin na spletnih družbenih omrežjih zgolj osveščanje ni dovolj. Zato se na ministrstvu zavedamo, da moramo za varnejše spletno okolje pripraviti ustreznejšo zakonodajo in politike za oblikovanje zaupanja vrednega spletnega okolja. Izjemno pomembno je tudi mednarodno sodelovanje in sodelovanje na ravni Evropske unije, saj sta problematika zlorab na spletu in širjenje nezakonitih vsebin nadnacionalni vprašanji.  Pri tem veliko vlogo igra Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA), v sklopu katere si države članice izmenjujejo informacije in usklajujejo svoje aktivnosti v primeru kibernetskih napadov.

Izpostavljamo tudi Akt o digitalnih storitvah (angleško Digital Services Act – DSA) – veljati je začel 16. novembra 2022, ki ureja obveznosti posredniških platform pri odpravljanju nezakonitih vsebin, storitev in proizvodov, in določa ukrepe za večjo preglednost njihovega poslovanja. V Sloveniji je za njegovo uveljavitev zadolženo Ministrstvo za digitalno preobrazbo, kjer ocenjujejo, da bo ta uredba v prihodnje pomembno okrepila varnost na internetu in družbenih omrežjih. Cilj akta je namreč povečanje odgovornosti spletnih platform, za kar med drugim predvideva posebne zaščitne ukrepe za otroke in mladoletne uporabnike posredniških spletnih storitev, s katerimi bo zanje zagotovljen varnejši internet.

V skladu z aktom bodo morala družbena omrežja izvajati ukrepe za zaščito pred nezakonitimi in škodljivimi vsebinami, kot so sovražni govor, ustrahovanje, sramotenje, zavajanje in izkoriščanje. Ob tem napovedujejo, da bodo kot prvi korak pri izvajanju Akta o digitalnih storitvah ustanovili Koordinatorja digitalnih storitev, neodvisno telo, ki bo sodelovalo tudi v Evropskem odboru za digitalne storitve. Med nalogami Koordinatorja bo podeljevanje statusa zaupanja vrednega prijavitelja zainteresiranim društvom, nevladnim organizacijam, inštitutom in združenjem. Zaupanja vredni prijavitelji bodo lahko spletnim posredniškim platformam prijavljali nezakonite vsebine in predlagali njihovo odstranitev, s čimer bodo pomembno prispevali k varnemu internetu.

Vir: Gov.si_novice