Varnost in zdravje pri delu od doma

29. 9. 2020 | Avtor: Tanja Bohl

Nedavna izkušnja z epidemijo je številne delodajalce prisilila k začasni odredbi opravljanja dela od doma.

Pravna podlaga za enostransko odreditev opravljanja dela na domu je 169. člen Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da se lahko v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

Nekateri delodajalci so ob tem tudi spoznali, da je tudi takšna organizacija dela lahko učinkovita in ekonomična. Z uporabo moderne računalniške in informacijske tehnologije lahko delodajalci na daljavo izvajajo zadosten pregled in kontrolo nad izvajanjem dela, hkrati pa si na ta način zmanjšajo določene stroške (npr. stroške za najem poslovnih prostorov, stroški prevoza na delo ipd.). Delo na domu je priljubljeno tudi med delavci, saj jim omogoča več fleksibilnosti pri razporejanju delovnega časa ter sproščenosti pri opravljanju dela. S tem pa se zmanjša izpostavljenost delavcev stresu, izboljša se motivacija in storilnost, dolgoročno pa tovrstna oblika dela prispeva k boljšemu zdravju delavcev.

Če obstaja obojestranski interes delavca in delodajalca, da delavec delo opravlja od doma, je treba vse aspekte tovrstne oblike delovnega razmerja tudi ustrezno urediti v pogodbi o zaposlitvi za opravljanje dela na domu.

S pogodbo o zaposlitvi za delo na domu kot je urejena z Zakonom o delovnih razmerjih (68. do 72. člen), se delavec in delodajalec dogovorita, da bo delavec delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca opravljal na domu ali drugih prostorih po svoji izbiri izven prostorov delodajalca celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca. Kot delo na domu se šteje tudi delo na daljavo z uporabo informacijske tehnologije. V pogodbi o zaposlitvi je namreč treba urediti pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu. Poleg tega zakon določa tudi druge obveznosti v zvezi z opravljanja dela od doma, med drugim tudi glede obveznosti plačila nadomestila za uporabo opreme in zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.

Predpogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu pa je zagotovitev zdravih in varnih delovnih pogojev za opravljanje dela na domu. Delodajalci se v praksi običajno niti ne zavedajo odgovornosti za zagotavljanje zdravih in varnih pogojev za opravljanje dela na domu in pogosto posebnih ukrepov v ta namen niti ne izvajajo, čeprav se ne zagotavljanje varnih delovnih pogojev pri delu na domu šteje za prekršek, za katerega je predpisana denarna globa[1]. Opuščanje dolžnega ravnanja lahko neposredno škoduje delavcu, ki bi lahko utrpel škodo na zdravju kot tudi delodajalcu, ki za morebitno povzročeno škodo tudi odškodninsko odgovarja, zato v nadaljevanju podrobneje pojasnjujemo, na kakšen način in s katerimi ukrepi naj delodajalec zagotovi varno in zdravo okolje za opravljanje dela na domu.

Najprej je treba izpostaviti, da je delodajalec dolžan še pred začetkom dela delavca in torej tudi pred samo sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu o nameravanem organiziranju dela na domu obvestiti inšpektorat za delo.[2] Inšpektor za delo lahko prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, v katerem se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki se v skladu z zakonom ali drugim predpisom ne smejo opravljati kot delo na domu.[3]

Za opustitev obvestitve inšpektorata se delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo za prekršek v višini od 750 do 2.000 evrov, manjši delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 200 do 1.000 evrov, delodajalec posameznik, odgovorna oseba delodajalca pravne osebe in odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti pa z globo od 100 do 800 evrov.[4]

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na domu

Ena od temeljnih zakonskih obveznosti delodajalca, ne glede na kraj izvajanja dela, je zagotovitev varnih in zdravih pogojev dela v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja.[5] Pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na domu mora torej delodajalec izhajati iz načela enake obravnave delavcev, ki delajo v prostorih delodajalca in delavcev, ki bodo delo opravljali na domu. Slednjim mora zagotoviti varne delovne razmere na enak način kot je to zagotovljeno za delavce, ki delajo v poslovnih prostorih delodajalca.

Temeljna obveznost delodajalca, ki jo določa tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu[6] je, da pripravi pisno oceno tveganja in izjavo o varnosti. Delodajalec oceni katerim tveganjem so delavci izpostavljeni, katerim bi lahko bili izpostavljeni po postopku, ki obsega zlasti:

  • identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
  • ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
  • oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
  • odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
  • odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja[7].

Pri ocenjevanju tveganja je treba uporabiti celovit pristop, ki upošteva različne korake ocenjevanja, različne potrebe posameznih delodajalcev in spremembe v delovnem okolju. Pomembno je, da pri ocenjevanju tveganja na delovnem mestu sodelujejo tudi delavci. Posvetovanje z delavci in njihova vključitev v oceno tveganja sta ključnega pomena za zagotovitev, da so nevarnosti določene ne samo na podlagi znanja, ampak tudi na podlagi poznavanja delovnih razmer in vzorcev škodljivih učinkov na delavce. Slednje je še bolj očitno v primeru opravljanja dela na domu, saj se delodajalec brez sodelovanja z delavcem ne more seznaniti o delovnih razmerah, v katerih bo delavec delal na domu in posledično ne more oceniti tveganj ter opredeliti ustrezne ukrepe za zmanjšanje le-teh.

Nadalje pa mora delodajalec po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

  • načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
  • načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
  • opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.[8]

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela, obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo. Delodajalec je dolžan delavce usposabljati za varno in zdravo delo in jim po potrebi tudi zagotavlja osebno varovalno opremo in njeno uporabo. Z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja pa mora preverjati ustrezne delovne razmere in z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverjati njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

V primeru uvedbe opravljanja dela na domu mora delodajalec s pomočjo strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu ugotoviti, ali je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje. Če torej ni predvidevanj, da bi inšpektor za delo lahko prepovedal organiziranje ali opravljanje dela na domu zaradi njegove škodljivosti, mora strokovni delavec opraviti ogled delovnega mesta na domu delavca. Ogled mora potekati v soglasju z delavcem, saj gre za vstop v njegove zasebne prostore. Na ogledu se strokovni delavec lahko seznani, kakšnim tveganjem je izpostavljen delavec in kakšni so pogoji dela. O opravljenem ogledu pa se pripravi zapisnik, v katerem se tudi zabeležijo ugotovitve glede tveganj, ustreznosti delovnih pogojev ter možnost nemotenega opravljanja dela. Delodajalec je dolžan pripraviti in sprejeti oceno tveganj in izjavo o varnosti oziroma če ju popravi in dopolni, če ugotovi, da obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni ali če se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo. Prav tako mora delodajalec zagotavljati obdobne preglede delovnega okolja tudi, če se delo opravlja od doma – s soglasjem delavca strokovni delavec za varnost in zdravje opravi obdobni pregled z namenom preventivnega ukrepanja in doslednega zagotavljanja ustreznih, za delavčevo zdravje neškodljivih delovnih pogoje ter o pregledu zapiše zapisnik.

Običajno se na domu opravlja pisarniško delo, pri opravljanju katerega je delavec izpostavljen podobnim tveganjem ne glede na kraj opravljanja dela. V tovrstnih primerih je ustrezno in zadostno, če strokovni sodelavec v zapisniku o ogledu ugotovi, da so pri delu na domu identična tveganja kot so predvidena v oceni tveganja ter da so izpolnjeni pogoji za nemoteno opravljanje dela na domu. Ocena tveganja in izjava o varnosti se dopolnita z ugotovitvami, da se določeno delo lahko opravlja tudi na domu ob zagotovitvi enakih pogojev za varnost in zdravje kot veljajo za konkretno delovno mesto. Iz tega razloga je za pričakovati, da se tveganja v primeru opravljanja dela na domu ne bodo bistveno razlikovala od opravljanja dela v pisarni ter bodo ustrezni že sprejeti ukrepi.

Tudi v primeru opravljanja dela na domu, je delodajalec dolžan zagotoviti varne in zdrave pogoje za opravljanje dela, kot jih sicer zagotavlja delavcem, ki opravljajo delo v prostorih delodajalca. Za primer kršitve je predpisana denarna globa, kar dodatno spodbuja delodajalce k spoštovanju zakonskih zahtev.

V skladu s 1. odstavkom 217a. člena ZDR-1 se z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne zagotavlja varnih delovnih pogojev pri delu na domu (drugi odstavek 70. člena); če gre za manjšega delodajalca znaša globa globo od 300 do 2.000 eurov se , medtem ko se odgovorno osebo delodajalca kaznuje z globo od 150 do 1.000 eurov.

[1] 6. točka 217a. člena ZDR-1

[2] 4. odstavek 68. člena ZDR-1

[3] 71. člen ZDR-1

[4]217b. člen ZDR-1

[5] 1.odstavek 69. člena ZDR-1

[6] Uradni list RS, št. 43/11, v nadaljevanju ZVZD-1

[7] 1. odstavek 17. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu

[8] 3. odstavek 17. člena ZVZD-1.

Nazaj