Zakon o varnosti in zdravju pri delu zahteva posvetovanje delodajalca z delavci o ključnih vprašanjih varnosti in zdravja pri delu in dokaz o tem.

Splošno podlago zahtevi po skupnem posvetovanju delodajalca z delavci oziroma z njihovimi predstavniki o najpomembnejših vprašanjih varnosti in zdravja pri delu daje Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – ZArbit), ki v svojem 2., 3., in 4. členu določa:

2. člen

Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje na naslednje načine:

• s pravico do pobude in s pravico do odgovora na to pobudo,
• s pravico do obveščenosti,
• s pravico dajanja mnenj in predlogov ter s pravico do odgovora nanje,
• z možnostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem,
• s pravico soodločanja,
• s pravico zadržanja odločitev delodajalca.

3. člen

Pravice v zvezi s sodelovanjem delavcev pri upravljanju uresničujejo delavci kot posamezniki ali kolektivno preko:

• sveta delavcev ali delavskega zaupnika,
• zbora delavcev,
• predstavnikov delavcev v organih družbe.

4. člen

Delavci imajo pravico do individualnega in kolektivnega sodelovanja pri upravljanju, zlasti če gre za soodločanje oziroma vplivanje na vsebino in organizacijo dela ter na določitev in izvajanje aktivnosti, namenjenih izboljševanju delovnih razmer oziroma humanizaciji delovnega okolja in doseganju uspešnega poslovanja družbe.

Te določbe deloma povzema in konkretizira Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) v 45. in 46. členu in tako prenaša v naš pravni prostor tudi zahtevo Direktive 89/91/EEC o tem, da se morajo delodajalci obvezno posvetovati z delavci, ter jim omogočiti sodelovanje pri obravnavi vseh vprašanj, ki zadevajo njihovo varnost in zdravje v povezavi z delom. Prvi, torej 45. člen , ureja obveznost posvetovanja in določa načine uresničevanja te obveznosti:

(sodelovanje delavcev pri upravljanju)

(1) Delodajalec mora delavcem omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela, v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

(2) Pravico iz prejšnjega odstavka tega člena uresničujejo delavci neposredno, s svojimi predstavniki v svetu delavcev, v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju ali z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu.

(3) Za izvolitev delavskega zaupnika iz prejšnjega odstavka tega člena se uporabljajo predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju.

Drugi, 46. člen zakona, pa določa vsebino o kateri je potrebno organizirati posvet ter tudi zahtevo o tem, da se delavskim predstavnikom s strani delodajalca zagotovi tudi vso potrebno dokumentacijo:

(dolžnost posvetovanja)

(1) Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o oceni tveganja, pa tudi o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca, izvajalca medicine dela, delavcev za prvo pomoč, in delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo, ter o obveščanju delavcev in organizaciji usposabljanja.

(2) Delodajalec mora predstavnikom delavcev in sindikatom, ki so organizirani pri njem, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.

(3) Če pri delodajalcu ni izvoljenih predstavnikov delavcev in ni organiziranih sindikatov, mora delodajalec listine iz prejšnjega odstavka javno objaviti na običajen način.

Temeljna dolžnost delodajalca, v zvezi z posvetovanjem z delavci oziroma njihovimi predstavniki, se nanša na pripravo in izdelavo Izjave o varnosti z oceno tveganja, kot to določa 17. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu:

(ocenjevanje tveganja in izjava o varnosti)

(1) Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:

• identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
• ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
• oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
• odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
• odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

(2) Delodajalec mora popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat:

• ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
• ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
• ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

(3) Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

• načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
• načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
• opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

(4) V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

(5) V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.

Glede na vsebino tega člena, se mora delodajalec z delavci posvetovati ob pripravi, oziroma izdelavi Izjave o varnosti z oceno tveganja, oziroma vedno, kadar se ta dokument v skladu z 2. odstavkom tega člena, spreminja. Zadnji, torej 5. odstavek tzega člena, predvideva tudi zapisnik, ki dokazuje, da je bilo to posvetovanje tudi resnično opravljeno in da so zaposleni, na katere se vsebine nanašajo, seznanjeni z novostmi in da so imeli možnost izraziti tudi svoje mnenje.

Sama oblika zapisnika ni predpisana in je odvisna od načina organiziranja posveta, velikosti, dejstva ali gre za posreden (delavski predstavniki) ali neposreden (vsi delavci) način posveta in o vsebini posveta, seveda pa mora vsak tovrsten zapisnik vsebovati vsaj naslednje podatke:

• podatki o delodajalcu,
• podatki o predstavniku (sindikat ali organ souprave) ali o organizacijski enoti delodajalca,
• podatki o kraju, času in trajanju posveta,
• podatki o vsebini posveta,
• podatki o morebitnih predlogih in pripombah udeležencev,
• podatki o udeležencih,
• podatki o osebi, ki je vodila zapisnik.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu v 76. členu določa tudi prekršek za katerega se z globo od 2.000 do 40.000 evrov kaznuje delodajalec, ki v izjavi o varnosti k oceni tveganja ne predloži zapisnika o posvetovanju z delavci oziroma z njihovimi predstavniki.